V vsakem človeku se nahaja prav poseben organ po imenu fontis felicitatis, ki izloča hormon po imenu anima, za katerega funkcijo si znanstveniki nikakor niso enotni. Strinjajo se samo v treh točkah: prvič: da se ta hormon prične pojavljati v prvih letih pubertete; drugič: da je v posebno velikih količinah prisoten pri animatorjih, tretjič: da deluje izključno na podlagi monosaharidov glukoze in fruktoze – po domače povedano, sladkorja. Za svoje delovanje ga porabi ogromno in potrebno ga je čim hitreje nadomestiti – v nasprotnem primeru lahko pride do okvare, upadanja animatorske navdušenosti ter v najslabšem primeru… Mar si sploh upamo razmišljati o tem?

Odgovor je NE.  Smo namreč mnenja, da je boljše preprečiti kakor zdraviti. Zato birmanski animatorji vestno skrbimo za dobro stanje našega fontis felicitatis in visoko prisotnost anima. V nedeljo smo na družabnem večeru naše rezervoarje vestno napolnili z zadostno količino nutelle (in malo manj palačink) da bo količina anima do naslednjega leta ostala zadostna za premagovanje novih izzivov.

Zapisala: MR