Gospod Jezus, nocoj smo tu pred teboj in s tabo, ki si Emanuel, Bog z nami. K tebi smo prišli proti koncu adventa, proti koncu priprav na praznik tvojega rojstva. Večkrat smo podobni pastirjem, ki so tisto noč, ko si se rodil, čisto blizu hleva pazili na svoje črede, ne da bi služili, kaj se dogaja v hlevu. Tudi mi znamo živeti tako zatopljeni v svoje skrbi, svoje obveznosti, svoje revno imetje, da sploh ne opazimo, kaj se dogaja okrog nas, v življenju drugih, v svetu drugih. Da ne opazimo, kje je tvoj načrt odrešenja v polnem teku.

Pastirje je nate opozoril angel z besedami: Oznanjam vam veliko veselje. Rodil se vam je danes v Davidovem mestu Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.

Tvoje rojstvo je vedno in za vsakega človeka razlog za veselje. Nocoj te prosim za to milost, za milost veselja ob misli na tvoje rojstvo. Ti, večni in vsemogočni, si vstopil v našo človeško zgodovino. Danes te zopet povabim, da stopiš v mojo osebno zgodovino. Pridi, Jezus, in vstopi – dobrodošel, ki prihajaš v imenu Gospodovem!

 ****************************************************************************************************************************

Angel je pastirje opozoril na znamenje tvojega prihoda: To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli. Ti, veliki in vsemogočni, prihajaš kot majhen in šibek. Otrok je znamenje Boga. Ti, ki si tako velik, da večji sploh ne moreš biti mišljen, se razodevaš kot tisti, ki je tako majhen, da manjši sploh ne more biti mišljen. Veličina tvoje ljubezni je v tem, da si postal majhen zato, da bi vsem pustil prostor. Svojo veličino nam razodevaš s tem, da si postal solidaren z vsemi, začenši pri zadnjih. Nikoli ne postaneš bogat, mogočen, velik, ampak od rojstva naprej ostajaš majhen in rasteš le v svoji majhnosti, dokler se še bolj gol in majhen kot ob rojstvu ne pustiš pribiti na križ. Zdaj si tu pred menoj pod podobo kruha, enako krhek, enako skrit, enako ponižen. A to je tisto, kar vidijo naše, človeške oči.

V noči tvojega rojstva so pastirjem angeli privzdignili rob Božjega plašča in jim ob prepevanju slave razodeli nebeško bogoslužje, ki te nenehno slavi. Pridi v hlev mojega srca, v jasli moje duše, naj te slavim z angeli in svetniki.

***************************************************************************************************************************** 

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!

Pastirji sledijo oznanilu in se odpravijo na pot vere, ki je zgled vsakemu verniku. Pastirje pripravi, da te slavijo in hvalijo za vse, kar so slišali in videli, tako, kot jim je bilo rečeno. Ker so bili poslušni, lahko drug drugega opogumljajo “Pojdimo in poglejmo to besedo, ki se je zgodila in nam je bila oznanjena.

Gospod, nocoj te prosim, da bi tvoja Beseda našla odmev tudi v meni. Naj tudi mene spravi na pot, da bom videl, da te bom srečali povsod, kjer se učlovečuješ – danes. Tako kot so angeli oznanili veselo novico le nekaterim pastirjem, ki so jo potem nesli naprej vsemu ljudstvu, tako pričakuješ tudi od mene, da bomo nadaljeval njihovo poslanstvo. Dotakni se me v moji notranjosti, da bom tvoja priča ne iz modrosti razmišljanja ali iz sposobnosti govorjenja, temveč najprej iz izkušnje tvoje ljubezni. Naj začutim, da je res, kar verujem, in naj o tebi pričujem s svojim življenjem.