Zadnje, slovesne zaobljube p. Egona

Izpostavljeno, Novice
Povej naprej!

Sedaj, nekaj dni po svojih zadnjih slovesnih zaobljubah, doživljam hvaležnost, veselje, izpolnjenost, da sem dokončno vstopil v Družbo Jezusovo.

Hvala Gospodu za klic in Družbi Jezusovi za sprejem. Na ta korak sem se pripravljal 18 let, od vstopa v noviciat v Genovi v Italiji 13. oktobra 2008. Sledil je študij filozofije v Padovi. Potem sem prišel v Slovenijo na tako imenovani magisterij ali dvoletno prakso pred študijem teologije, ki sem ga zatem opravil v Rimu in bil leta 2017 posvečen v diakona. Leto pozneje sem bil v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani posvečen v novomašnika. Že kot diakon sem spoznaval draveljsko župnijo, po mašniškem posvečenju pa sem v Dravljah opravljal službo kaplana. Zopet sem šel v Rim na študij pastoralne teologije in ga zaključil z magistrsko nalogo iz Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec, kjer sem analiziral pastoralno dejavnost in razmišljal, kaj bi bilo dobro uporabiti drugje. Potem sem šel naprej na Filipine v tretjo probacijo ali zadnjo jezuitsko preizkušnjo. Ta me je utrdila ter okrepila v redovniškem in duhovniškem poklicu. Tudi tu sem opravil mesečne duhovne vaje v tišini, ki so me pripravile na novo poslanstvo.

To je na kratko del moje življenjske poti.

Bi pa omenil še čas po letošnji veliki noči oziroma vstajenski procesiji, ko sem se na kratko umaknil v Logarsko dolino, v mojo osebno Galilejo. Prvič sem bil tam decembra 2005 in tam tudi prvič opravil duhovne vaje v tišini. Potem sem se večkrat vrnil tja in razmišljal o poklicanosti za duhovništvo in redovništvo. Tako sem torej dan pred svojimi zaobljubami preživel v tem mojem ljubem kraju in se spominjal poti, prehojene z Jezusom. Hoja po dolini in branje psalmov so mi priklicali občutja izpred let, ko sem doživljal Božjo ljubezen in njegovo bližino. Globoko v sebi sem čutil mir in gotovost, da je to prava pot zame. S temi občutji sem prišel v Dravlje, pripravljen na ta čudoviti korak zame, za Družbo Jezusovo in za ljudi, ki jim bom poslan.

Še vedno me preveva hvaležnost za vse vernike, ki ste napolnili draveljsko cerkev in mi s svojo bližino potrdili, da me imate radi in me sprejemate. Hvala vam. Zelo sem hvaležen tudi mladinskemu zboru, ki je obogatil sveto mašo. In seveda za prisotnost sobratov jezuitov.

Zaključujem z besedami, ki sem jih povedal za tednik Družina:

»Ob današnjem koraku, slovesnih zaobljubah, globoko v sebi čutim mir. Z mirom lahko izrekam Bogu in Družbi Jezusovi svoj ‘da’. Sem dokončno jezuit. Popolnoma bom pa šele postajal. To je zopet neki začetek na poti, ki vodi potem v trudu, da bi bil vreden poklica, ki mi je podarjen, vse do smrti.«

ZAHVALA

Dragi župljani, iz srca se vam zahvaljujem za vso vašo bližino, dobroto, pozornost in velikodušnost ob mojih zadnjih slovesnih zaobljubah. Hvala za vse sladke in slane dobrote.

Iskrena hvala mladinskemu zboru Kelvini in zborovodkinji Klari za čudovito glasbo, ministrantom za strežbo pri oltarju ter pastoralni sodelavki Katji za skrbno koordinacijo pogostitve.

Še posebej pa sem hvaležen, da ste se zbrali v tako velikem številu in napolnili cerkev.

Hvala vam in Bog vam povrni.

Foto: M Medvešek

 

Prejšnji prispevek
Cvetna nedelja 2026
Naslednji prispevek
Velika noč 2026