Na veliko noč ne praznujemo samo, da je grob prazen, ampak da življenje ni več prazno.
V eni od svojih katehez je papež Leon XIV. dejal:
Središče naše vere in srce našega upanja sta globoko zakoreninjena v Kristusovem vstajenju.
Če pozorno beremo evangelije, ugotovimo, da je ta skrivnost presenetljiva ne le zato, ker je človek – Božji Sin – vstal od mrtvih, ampak tudi zaradi načina, ki ga je izbral, da bo to storil. Jezusovo vstajenje namreč ni pompozno zmagoslavje, ni maščevanje nad njegovimi sovražniki. Je čudovito pričevanje o tem, kako se je ljubezen po velikem porazu sposobna ponovno dvigniti in nadaljevati svojo neustavljivo pot.
Želimo vam, da bi Vas Kristusova ljubezen vedno navdihovala in v Vaših srcih neustavljivo nadaljevala svojo pot.
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
– Draveljska jezuitska skupnost
Veliki ČETRTEK
Na ta dan se spominjamo zadnje večerje, ko je Jezus svojim učencem podaril največji dar – evharistijo. Kruh in vino je spremenil v svoje telo in kri ter naročil: »To delajte v moj spomin.« Obenem se spominjamo tudi postavitve duhovniške službe. Jezus je apostolom zaupal nalogo, da nadaljujejo njegovo delo in lomijo kruh za vso Božje ljudstvo.
Pri obeh svetih mašah smo tako delitvi sv. obhajila pod obema podobama, kruha in vina.
Poseben poudarek tega dne je tudi dejanje umivanja nog. Jezus s tem pokaže, da prava veličina ni v oblasti, ampak v služenju. Vabi nas, da tudi mi živimo ponižno ljubezen drug do drugega.
Zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu (v duhovniški službi) je ponazarjalo umivanje nog 12 prvoobhajancem ob 17. uri in 12 odraslim župljanom ob 19. uri.
Večerna sveta maša na veliki četrtek ima slovesen značaj. Po njej se Najsvetejše prenese na poseben kraj – “ječo” – kjer verniki ostanemo v molitvi in premišljevanju Jezusovega trpljenja v vrtu Getsemani. Po koncu maš je duhovnik s spremstvom prenesel ciborij s posvečenimi hostijami, ki so Jezusova navzočnost, iz tabernaklja v ječo (kapela). Različne skupine so se do polnoči zadržale v češčenju Najsvetejšega v ječi.
Veliki PETEK
Veliki petek je edini dan v letu, ko v Cerkvi ni svete maše. Ta dan je zaznamovan z globoko tišino, postom in molitvijo.
Spominjamo se Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Božji Sin je daroval svoje življenje iz ljubezni do vsakega človeka. Križ, ki je bil nekoč znamenje sramote, postane znamenje odrešenja.
Bogoslužje velikega petka vključuje branje beril in pasijona, slovesne prošnje za vse ljudi, češčenje križa ter obhajilo s posvečenimi hostijami od prejšnjega dne.
Ta dan nas vabi, da se ustavimo, pogledamo na križ in v njem prepoznamo največjo ljubezen. Je tudi priložnost, da se vprašamo, kako odgovarjamo na to daritev v svojem življenju.
Popoldan ob 15. uri smo brali križev pot pesnika Daneta Zajca. Pri obredih velikega petka za otroke ob 17. uri je p. Egon ob slikah pasijona prebral otrokom Jezusovo trpljenje in križanje. Nato so skupaj pred oltarjem počastili križ. Pri večernem obredu velikega petka pa smo prisluhnili petemu pasijonu, počastili križ in Jezusa položili v Božji grob.
Družinska kateheza je organizirala križev pot za družine na Kalvariji pod Starim gradom v Smledniku.
Velika SOBOTA
Velika sobota je dan, ko Cerkev molči in pričakuje. Jezus počiva v grobu, a hkrati že zori skrivnost vstajenja. Na veliko sobote zgodaj zjutraj se je že čutilo vrenje prazničnega veselja. Zbrali smo se okoli ognja, ki ga je blagoslovil župnik, in ga nato odnesli sosedom in domov, da smo pričeli s pripravo velikonočnih jedi.
Popoldne smo k blagoslovu prinesli košare polne tradicionalnih velikonočnih jedil, od mesa, kruha, pirhov, hrena, zagotovo pa je kdo dodal še kakšno drugo ljubo jed.
Animatorji so za nas pripravili prav posebno praznovanje po blagoslovih – peko vafljev z raznimi slastnimi dodatki, za otroke pa priredili iskanje čokoladnih pirhov in tako poskrbeli za veliko otroškega veselja.
Zvečer smo bili priča najslovesnejši sv. maši v letu – velikonočni VIGILIJI, pri kateri je po dolgem času spet zadonela aleluja. Začne se s slavjem luči, ko se blagoslovi ogenj in prižge velikonočna sveča – simbol vstalega Kristusa, ki razsvetljuje temo sveta. Sledi bogata liturgija Božje besede, ki nas vodi skozi zgodovino odrešenja, krstno bogoslužje ter evharistija, ki že oznanja Kristusovo zmago nad smrtjo.
Kristus je vstal, aleluja! Zares je vstal, aleluja!
Jutro Velike noči je minilo pod vtisom vstajenjske procesije, ki se je vila vse od draveljske cerkve, okrog pokopališča in nazaj. Kip vstalega Zveličarja na čelu, za njim pa ministrantje, duhovniki, otroci z zastavicami, pevci, množica ljudi.
Prijateljski stiski rok in voščila po maši so bili uvod v nadaljnje praznovanje velike noči v krogu družine – ob velikonočnem zajtrku, aleluji, pogovoru in različnih navadah.
Letos pa smo imeli prav posebno tudi sveto mašo ob 10.00 – vstajenska sveta maša za družine z mlajšimi otroki.
Vtis mamice Valentine:
Foto: Marko Medvešek