Na poti do prve svete spovedi smo se s prvoobhajančki zbrali na sobotni dan, kjer smo na preprost a doživljajski način odkrivali, kako velik dar je Božje odpuščanje. Otrokom smo želeli pomagati razumeti, da sveta spoved ni nekaj strašljivega, ampak srečanje z Jezusom, ki nas ima rad in nam vedno znova odpira pot nazaj k njemu.

Srečanje smo začeli s priliko o usmiljenem očetu. To je zgodba o sinu, ki je odšel od doma, naredil veliko napak in na koncu ostal sam in žalosten. Ko se je odločil, da se vrne k očetu, ga ta ni kaznoval, ampak ga je z veseljem sprejel nazaj. Ta prilika nam pokaže, kakšen je Bog: vedno nas čaka, nam odpušča in se veseli, ko se vrnemo nazaj k Njemu.

Nato so otroci skozi simbolno dejavnost doživeli, kako greh vpliva na naše srce in naše življenje. Vsak je prejel papirnato srce, ki je predstavljalo našo srce, ustvarjeno za dobroto in ljubezen. Med premagovanjem poligona – poti z različnimi ovirami – so otroci spoznavali, kako različne napake, prepiri, laži ali sebičnost lahko pustijo sledi na našem srcu. Srce se je tako na poti nekoliko “umazalo” ali “ranilo”, pot pa je postajala vedno težja, podobno kot je v življenju težje hoditi naprej, ko nosimo breme grehov.

Na koncu poti smo se ustavili pri Jezusu. Tam smo skupaj spoznali, da lahko svoje grehe vedno prinesemo k njemu. Pri sveti spovedi Jezus naše srce očisti in nam odpusti. Otroci so tako dobili novo, čisto srce, hkrati pa so spoznali tudi, da lahko posledice napak popravljamo z dobrimi dejanji, opravičilom in prijaznostjo – zato so svoja srca simbolično “zacelili” z obliži.

Skozi igro in zgodbo so prvoobhajančki lahko začutili, da je spoved predvsem srečanje z usmiljenim Očetom, ki nas sprejme z odprtimi rokami. Tako smo skupaj naredili še en korak na njihovi poti priprave na zakrament prvega svetega obhajila.

Vtisi iz prve svete spovedi:

V imenu cele družine se zahvaljujemo za lepo pripravljen obred prve svete spovedi. Rene je povedal, da je bila spoved še lepša, kot je pričakoval. P. Marko ga je z nasmehom in prijaznimi besedami zelo sprostil, zelo pa mu je bilo všeč tudi, da si je lahko sam izbral pokoro. Povedal je, da je pred spovedjo čutil neko težo, po obredu pa se je počutil veliko lažjega. Navdušen je bil tudi nad poligonom in ustvarjanjem. Hvala za lepo izkušnjo.
– Družina Rode

Najprej bi se Katji rada zahvalila za res krasno dopoldne. Otroci in tudi starši ga bomo ohranili v zelo lepem spominu. Hvala tudi vsem animatorjem, spovednikom in glasbenikom. Pričarali ste nam čudovito vzdušje. Za Miha je bil ta korak izjemno pomemben. Moral se je soočiti z nepredvidljivim in neznanim in zelo veliko mu pomeni, da je zmogel narediti ta korak.
– Družina Šprajc

Poligon mi je bil zelo všeč in tudi srček, ki mi bo ostal v spomin na prvo sveto spoved.
– Izak Zupanc

Veliko novega sem se naučila o Bogu, odpuščanju in dobrih dejanjih. Priprava na mojo prvo sveto spoved je bila lepa in zanimiva. Hvala za vašo prijaznost, potrpežljivost in pomoč.
– Liza Žvanut

V soboto sem imela sveto spoved. Všeč mi je bil poligon, ki so nam ga pripravili animatorji. Nato sem šla v sobico, kjer me je čakal pater Egon. Pozdravila sva se. Zmolila sem kesanje, kakor je pisalo v knjižici. Po tem sem šla ven in zmolila sv. angel, kakor mi je naročil pater Egon. Dobila sem novo srce, pred tem pa me Katja potolažila, ker sem jokala.
– Eliza Rader

Besedilo: Katja Čarman Perhoč
Foto: Katarina Demšar