Iz česa moraš ti priti ven? (Jn 11,1–45)

Lazar je mrtev. Štiri dni je že v grobu. Vse zgleda kot, da je končano.
Jezus stoji pred grobom svojega prijatelja in joka. To pomeni, da Bog pozna našo bolečino. Pozna izgube, razočaranja in strahove.

Nato zakliče: »Lazar, pridi ven!«

Vsak človek ima svoj grob. Morda je to zamera, ki jo nosimo že leta. Morda odnos, ki ga ne znamo popraviti. Ali pa strah in greh, ki ga vedno znova zapiramo vase. Največja nevarnost ni padec v greh. Največja nevarnost je, da se sprijaznimo, da smo ujeti.

Post nas vodi proti tej točki:

• Ali verjamem, da me Jezus lahko pokliče ven?
• Ali verjamem, da zadnja beseda ni neuspeh, ni greh, ni smrt – ampak življenje!

To je Božja obljuba. Post nas vodi k velikonočni resnici: zadnja beseda nima greh ali smrt, ampak ŽIVLJENJE.

Naj ta teden naredimo korak iz svojega “groba” – v odpuščanje, v spravo, v novo življenje.

IZZIV TEDNA:

Jezus prinaša novo življenje v vse, ki jih sreča. Novo priložnost, da mu sledimo.

• V tem tednu, delamo na tem, da se z nekom spravimo.
• Naredimo konkretno dejanje sprave ali odpuščanja. Prosim odpuščanja ali pa ga podelimo.

NALOGA:

• Na KRIŽ obesi listek z zapisanim grehom, nekaj kar nas že dlje časa drži v “grobu”.
• Zadaj napiši: »Jezus, želim novo življenje!«

PREDLOGI za družine:

• Opraviči se, če si koga prizadel. Ali pa nekomu podeli odpuščanje.
• Napiši na listek, česa ti je žal, da si storil. In ne želiš več ponoviti.

Besedilo: Katja Čarman Perhoč