-
Naše življenje lahko primerjamo z dihanjem: ko vdihnemo, oživimo; ko izdihnemo, umremo. Vsi bi radi živeli, vendar življenja ne moremo zadržati – ker je kot dih. Če zadržimo vdih in ne izdihnemo več, bomo umrl – ravno tako, kot če izdihnemo in ne vdihnemo več. Ko izdihnemo, to vedno naredimo v zaupanju, da bomo spet lahko vdihnili, da še ne bo konec. Podobno nas Jezus vabi, da bi živeli svoje življenje: v zaupanju, da našega življenja ne bo nikoli konec, če ga bomo živeli z njim.
-
Lazar spi, pravi Jezus svojim učencem (v. 11). Učenci najprej mislijo, da govori o navadnem spancu, zato jim Jezus potem pove kar naravnost, da je Lazar umrl (v. 14) – vendar Jezus še vedno gre, da ga zbudi. Smrt zato ni več tako strašna in dramatična, ker ni dokončna – vsak, ki spi, se bo še zbudil, in Jezus bo zbudil vsakega, ki je umrl. Prvi kristjani zato svojih pokopališč nikoli niso poimenovali z latinsko besedo “nekropolis”, ki pomeni “mesto mrtvih”, temveč z grško besedo “koimeterion” (iz nje izhajajo ang. cemetery, ita. cimiterio, fra. cimetière, špa. cementerio), kar je pomenilo “kraj počitka, spalnica”. Telesna smrt za kristjana torej ne pomeni zapreti oči in zaspati za vedno, temveč zapreti telesne oči le zato, da bomo lahko ugledali resnico, v katero verujemo: Boga Očeta, ki nas je ustvaril iz ljubezni in ki nas je čakal, da se vrnemo k njemu, da bi pri njem, skupaj z vsemi brati in sestrami, prebivali vso večnost. O tem prerokuje tudi prerok Ezekijel v prvem berilu: “Spoznali boste, da sem jaz GOSPOD, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo” (Ez 37,13).
-
V odlomku vidimo, da se Jezus mudi in se odpravi na pot, ko je Lazar že mrtev (v. 6). Podobno kot Marti se nam lahko večkrat zdi, da Jezus zamuja in da je vsega že konec (v. 21), vendar Jezus točno ve, kaj počne, in želi, da bi mu zaupali, da je to, kar počne, dobro za nas
-
Kdo je tisti, ki je v tej zgodbi največ pridobil oziroma se največ naučil? Lazar je bil obujen od mrtvih, a največ sta se naučili Marta in Marija, ki sta zapustili vas žalosti (Betanija pomeni po hebrejsko “hiša ubogega” ali “hiša potrtega”) in hišo smrti. Najprej Marta, nato pa še Marija, ki jo sestra pokliče, uresničita držo psalmista, ki je napisal današnji psalm, v katerem beremo:
“Upam v Gospoda, moja duša upa,
čakam na njegovo besedo.
Moja duša čaka na Gospoda
bolj kakor stražarji na jutro” (Ps 130,5-6).
K tej drži Jezus vabi tudi nas: da ne bi gledali v svoje težave, preizkušnje ali bolečine, ampak da bi v vsakem trenutku, težkem in veselem, iskali njega in njegov pogled, mu izročili svoje skrbi, obenem pa zaupali, da on ve, kaj dela, in da on zmore vse. Potem pa nimamo več razlogov, da bi bili glede česarkoli zaskrbljeni.
-
Vstajenje od mrtvih torej ni nekaj, kar se bo zgodilo šele po naši telesni smrti, ampak je v resnici naša vera v Jezusovo vsemogočno ljubezen in njegovo neprestano bližino – in to vero lahko živimo že zdaj. Zato Jezus pravi Marti, da kdor veruje vanj, bo živel, tudi če umre oziroma kdor živi in veruje vanj, nikoli ne bo umrl (prim vv. 25-26). Jezus nam želi pomagati, da bi v svoji umrljivi naravi videli večno življenje, ki je v nas in ki se uresničuje v ljubezni do Očeta in do bratov.
-
Kako je torej s smrtjo: je to konec vsega ali zedinjenje z Bogom? Zgodba o Lazarjevi obuditvi je opomin, da nas Bog ne pušča samih niti v smrti in da mu lahko zaupamo. Jezus nas ne reši smrti (vsak mora umreti – tudi Jezus je moral), spremeni pa njeno naravo.
1. beriloBožji Duh nam daje življenje Berilo iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 37,12-14) To govorí Gospod Bog: »Glejte, jaz odprem vaše grobove, vzdignem vas iz vaših grobóv, o moje ljudstvo, in vas pripeljem v Izraelovo deželo. Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobóv, o moje ljudstvo. Svojega duha denem v vas, da boste oživeli, in vas spet postavim na vašo zemljo. Tedaj boste spoznali, da sem jaz, Gospod, govóril in stóril,« govorí Gospod. Psalm 130Odpev: »Pri Gospodu je obilje rešitve.« Ps 130,1-2.3-4.5-6.7-8 Iz globočine, o Gospod, kličem k tebi, Gospod, usliši moje klice. Tvoja ušesa naj poslušajo glas moje ponižne prošnje. Odpev: »Pri Gospodu je obilje rešitve.« Če boš gledal, o Gospod, na krivdo, Gospod, kdo bo mogel obstati? Toda pri tebi je odpuščanje, da bi ti v spoštovanju služili. Odpev: »Pri Gospodu je obilje rešitve.« Upam v Gospoda, moja duša upa, čakam na njegovo besedo. Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro. Odpev: »Pri Gospodu je obilje rešitve.« Bolj kakor stražarji na jutro, naj Izrael pričakuje Gospoda! Zakaj pri Gospodu je dobrota, pri njem je obilje rešitve. On bo rešil Izraela vse njegove krivde. Odpev: »Pri Gospodu je obilje rešitve.« 2. beriloDuh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa, prebiva v nas Berilo iz pisma apostola Pavla Rimljanom (Rim 8,8-11) Bratje in sestre, tisti, ki živijo po měsu, ne morejo biti všeč Bogu. Vi pa ne živite po měsu, ampak po duhu, če le prebiva v vas Božji Duh. In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov. Če pa je v vas Kristus, je telo sicer mrtvo zaradi greha, duh pa je življenje sámo zaradi pravičnosti. In če prebiva v vas Duh njega, ki je obúdil od mrtvih Jezusa, bo on, ki je obúdil Kristusa od mrtvih, po svojem Duhu, ki prebiva v vas, priklical v življenje tudi vaša umrljiva telesa. EvangelijJn 11,25a.26c Jaz sem vstajenje in življenje, govorí Gospod; kdor vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Jezus je vstajenje in življenje Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 11,1-45)Tisti čas je bil neki bolnik, Lazar iz Betánije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.«Jezus je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Učitelj, pravkar so te hoteli Judje kamnáti, pa greš spet tja?« Jezus je odgovóril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.«To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravél.« Jezus je govóril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«Ko je torej Jezus prišel, je zvedel, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betánija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma.Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo žível, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Kristus, Božji Sin, ki prihaja na svet.« In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti.Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, ga je do srca ganilo in je vzdrhtél. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mógel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«Jezus je bil v sebi spet ganjen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Vedel sem, da me vsělej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.«In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povôji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustíte, naj gre!« Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je stóril, je začelo verovati vanj. |