Božja beseda za 2. POSTNO NEDELJO.
Dragi prijatelji v Kristusu!
Predno je odločno šel proti Jeruzalemu, svoji poslednji pashi naproti, je Jezus vzel prve tri med apostoli s seboj na goro, da bi jim razodel svoje veličastvo. Ko se je pred njihovimi očmi spremenil in sta se mu prikazala Mojzes in Elija, sta z njim govorila ‘o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu’. Da bi vsaj ti trije prvaki med njegovimi učenci, Peter, Jakob in Janez, mogli lažje prebroditi krizo vere ob njegovem strašnem križanju, jim je dal že vnaprej okusiti delček svoje vstajenjske ‘glorije’. Belina sijaja njegovega spremenjenja naj bi jim pomagala prebiti najtemnejše trenutke velikega petka v upanju, da se bo izpolnila njegova napoved vstajenja. Medtem, ko je Jezus tudi ostalim apostolom trikrat napovedal in skoraj podrobno opisal svoje trpljenje, je samo kratko omenil na koncu, da bo tudi vstal. Ni se trudil, da bi jim opisoval kaj bolj svoje vstajenje kot da bi vedel, da itak ne bi zaleglo. Priobčil pa jim ga je s tem svojim spremenjenjem in morda upal, da se jim bo močneje ohranilo v spominu. Njih je pa premagoval spanec – dejavnost izgube zavesti in pozabljanja, znamenje nemoči človeške krhke narave. To vse bi lahko bilo prvo pomembno sporočilo z gore spremenjenja za nas.
Drugo za nas zelo pomenljivo dejstvo v Jezusovem spremenjenju je navzočnost dveh še danes med judi najbolj priljubljenih likov Stare zaveze. Mojzes in Elija zastopata postavo in preroke. Postava in preroki namreč pričujejo za Sina človekovega, trpečega in poveličanega Božjega služabnika, Mesijo, ki ‘mora’ iti skozi krst trpljenja, predno bo prevzel oblast, ki pripada njegovemu kraljestvu. Po vstajenju bo Jezus odprl učencem um, da bodo mogli šele umevati pisma, v katerih je pisano o njem in da je ‘moral’ iti preko trpljenja v svojo slavo.
Kot tretje pomembno sporočilo pa se zdi dejstvo, da je Jezus molil in se v molitvi spremenil. Ali lahko bi rekli, da ga je molitev spremenila, oz. Bog v molitvi. Srečanje s svojim Očetom, stik z Njim, od katerega je bil v popolni ljubeči odvisnosti, ga je spremenil. Jezus je učlovečeni Bog in kot Bog niti molitve ne bi potreboval. Vendar je istočasno tudi v polnosti človek, v mesu kot ga imamo mi. Zato potrebuje molitev, da vzpostavi in goji živ stik z Bogom. Samo kot resnični človek nam je lahko v zgled in oporo na naši poti vere. Tu nas torej spominja, da človek doseže svojo polnost le če moli. Nobeno drugo naprezanje ne more človeka tako dvigniti in izpolniti kot prav molitev, ko iskreno in z vsem srcem vstopimo v stik z Bogom. Svetniki, ki so zvesto sledili temu Jezusovemu zgledu, nam čudovito pričujejo o čudežni moči molitve.
Se zavedam, da tudi meni Gospod kdaj razodeva sijaj svojega vstajenja, da bi mi spomin nanj pomagal ohraniti vero, ko me prekrije tema križa? Ali berem dovolj Sveto pismo in ohranjam v sebi njegovo sporočilo, ki potrjuje nujnost tudi moje poti za Jezusom najprej križanim in potem vstalim? Ali sledim Jezusu v njegovi vztrajni molitvi, ki tudi mene more spreminjati in mi dajati moč?