Jezus pa jim je odgovoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6, 4)

1. berilo: Ezekijel 2,2-5

Psalm: Knjiga psalmov 123,1-4

2. berilo: 2. pismo Korinčanom 12,7-10

Evangelij: Markov evangelij 6,1-6

Jezusove besede v središču evangelija te nedelje nam povedo mnogo. Kažejo na to, kako težko si dopuščamo med seboj, da bi bil kdo med nami boljši, da bi mu bilo dano več kot nam, posebej, če živi v našem okolju ali je celo odraščal z nami. Sprejeti nekoga, ki mu Bog v določenem času daje posebne milosti, je velika vaja ponižnosti in naše vere v to, da preko človeka v resnici dela Bog in da daje zastonj komur hoče in kadar hoče. Vera v to, da zato ne bomo nič izgubili ali ostali zadaj, ker je sobrat ali sosestra prejel več, nas lahko zelo osvobodi. Darovi posamezniku so namreč vedno dani za vse. Trudimo se torej za ponižnost in se veselimo darov drugih, kakor bi bili naši. Na ta način bomo deležni vsega, kar Bog daje po posamezniku, njegovo izbiro pričevalcev pa bomo lažje prepustili njemu.