V soboto, 15. septembra, župnija roma v Slovenske Gorice. Odhod izpred Rokove cerkve bo ob 7. uri zjutraj. Maša bo okrog 9. ure v Lenartu. Ker je po maši naročena malica, je ne nosite s seboj. Ravno tako je naročeno tudi kosilo.  Romanje vodi dr. Vinko Rajšp, duhovni spremljevalec pa bo p. Marjan Kokalj. Povratek v Ljubljano je predviden okoli 20. ure zvečer. 

 

 

Avtobus je že poln, zato prijav ne sprejemamo več.

 

 

 

Pot po Slovenskih goricah nas bo vodila:

(opis poti pripravil dr. Vincenc Rajšp) 

 

Lenart v Slovenskih Goricah

Ogledali si bomo poznogotsko, v notranjosti barokizirano cerkev sv. Lenarta iz začetka 16. stoletja in imeli v njej tudi mašo. Lenart je prvič omenjen kot fevdalna posest grofov Spanheim, v 14. stoletju ga je pridobil samostan Šent Pavel v Labotski dolini, v 16. stoletju pa je prišel pod oblast grofov Herberstein iz Hrastovca. Leta 1625 je v Lenartu prvič omenjen špital, zgradba z grbom Herbersteinov stoji še danes.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Znamenita romarska cerkev, ki so jo gradili grofje Stubenbergi iz Cmureka v letih od 1636 do 1643. Pri cerkvi je bil tudi samostan Avguštincev, ki so jih nasledili frančiškani.

 

 

 

 

 

 

 

Ljutomer

Središče Prlekije. Trg Ljutomer, trške pravice je prejel leta 1265, od leta 1497 do 1605 je trpel zaradi napadov Turkov, nato je postal pomembno trgovsko središče, tu so živeli madžarski, nemški, slovenski in tudi hrvaški trgovci. Župnijska cerkev sv. Janeza, prvotno romanska, nato so jo večkrat prezidali. V Ljutomeru je bil leta 1868 prvi slovenski tabor. Zaradi ljutomerskih goric so bili v kraju prisotni salzburški nadškofje, admontski samostan in benediktinski samostan iz Sankt Lambrechta. V bližini Ljutomera (Radomerščak) je bil rojen slavist Fran Miklošič. Ljutomer je znan po vzreji kasaških konj.

 

 

 

Sv. Jurij ob Ščavnici

Kraj je znamenit po pomembnih možeh, po Antonu Korošcu, Edvardu Kocbeku, Vekoslavu Grmiču, Krefteih in drugih.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Hrastje – Mota

Rojstni kraj slovenskega kardinala Jakoba Missie (1838-1902).

 

 

 

 

 

 

 

Gornja Radgona

Pražupnijska cerkev z imenom Radgona se omenja že leta 1182 s salzburškim patrocinijem sv. Ruperta, medtem ko se grad z imenom slovenskega plemiča »Rategoyspruch« omenja leta 1211. Župnijska cerkev sv. Petra je prvič omenjena leta 1466, sedanja je iz leta 1813. Iz okolice Gornje Radgone izhaja več slovenskih kulturnikov.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sv. Benedikt v Slovenskih goricah

Naselje je obstajalo že v rimski dobi ob rimski cesti, ki je peljala iz Ptuja proti Radgoni. Ogledali si bomo znamenito gotsko cerkev Sv. Treh Kraljev, ki je bila zgrajena v 16. Stoletju in ima znamenite oltarje.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sv. Ana v Slovenskih goricah

Na hribu (357m) stoji cerkev sv. Ane, zgrajene leta 1700. Ob cerkvi je znamenita gostilna Eder, v kateri bomo zaključili draveljsko romanje.