Pri zaključku praznovanja 40 obletnice posvetitve nove cerkve smo se župljani posladkali z ogromno in slastno torto v obliki cerkve. Malo več nas je zanimalo o tej torti, zato vprašali slaščičarje, Marcela in njegovo družino, kako so pripravili tako čudovito torto.

Kako je nastala ideja o torti?

Katja me je prosila, če bi  lahko poskrbel za torto. Ona je namreč izrazila željo po veliki torti, če je mogoče 4 nadstropno. Ko sem pa razmišljal o torti se mi je pojavila misel, da bi jo lahko naredil v obliki cerkve. Spomnil sem se na maketo ki je zadaj, sem jo preslikal in začel načrtovati. Nečakinja, ki je arhitektka pa mi je naredila načrt po meri. Ko pa sem videl, da bi to morala biti res ogromna torta, sem pa prešel na idejo, da naredimo samo osrednji del cerkve, brez trgov… in take smo se lotili.

Kako je izgleda priprava in peka:

Biskvit je bil vanilin, nadeva pa sta bila dva. Spodnji nadev je tako imenovana krema bombon. Vsebuje smetano, grenki kakav in dulce de leche (argentinska posebnost ) gornji pa je iz jagod, borovnic in malin. Kar 8kg svežega sadja smo uporabili.

Težka je bila malo več kot 40kg. Bi rekel, da okoli 45, a nismo mogli točno stehtati. Za transport je poskrbela Mojca Koman, ki nam je rade volje priskočila na pomoč in poskrbela za hladilni kombi. Do Dravelj smo jo prinesli v dveh kosih, dokončal pa sem jo prav na licu mesta!

Težko bi rekel koliko časa smo jo delali, zagotovo več kot 25 ur. Bili smo trije. Najprej smo naredili biskvite (tu ne moremo točno izračunati koliko ur dela je bilo). Potem sem pripravil torti in ju ohladil.  V soboto pa sva skupaj s hčerko Tatjano rabila približno 10 ur, da sva jo oblikovala in okrasila. Seveda je bilo treba narediti načrt in vse preveriti, da bo spodnja torta zdržala težo zgornje.

Računamo, da smo naredili okoli 300 kosov, če ne kaj več. Težko povedati, ker jih nismo šteli. A sodeč po številu krožnikov in, da so nekateri dobili še en kos »na rabljenem krožniku« je tam nad 300 kosov precej točna številka.

Kakšni so bili izzivi pri peki:

Ker mi niso všeč torte s sladkorno maso, smo spekli testo na način, da smo ga lahko uporabili za okrasitev. Temu se reče biskvit imprime. Smo pa imeli kar nekaj dela, da smo izrezali vsako okno posebej in vse prilepili na torto.

Seveda imaš ob taki torti kar nekaj izzivov. Še predno smo se lotili dela, smo mogli izračunati kako jo bomo prenesli iz kuhinje v hladilnik. Tudi med delom smo jo morali transportirati, da je bila vedno na hladnem, zato nas je med delom kar zeblo. V nedeljo zjutraj po maši mi reče Tati, da imajo okna cerkve nekakšne okrogle ornamente, in da bi jih lahko dodala tudi midva na torto. Kmalu sva šla nazaj v kuhinjo in hitro pripravila kroglice ter jih dodala. Popoldan ko je Mojca uspešno prišla s torto do cilja, smo jo med glasbenim večerom postavili na mizo in končali točno takrat, ko so prihajali prvi gostje iz cerkve! Ravno ob pravem času!