Zahvalna nedelja

Novice
Povej naprej!

Dragi župljani,

vstopili smo v mesec november, imenovan tudi listopad. Listje se poslavlja z dreves in tiho spušča na zemljo. Topli in dolgi dnevi so postali krajši in hladnejši. Narava se pripravlja k počitku in sprejemu bele odeje. Sadovi so pospravljeni in čas je za pregled letošnjega pridelka.

Tudi v našem življenju je dobro, da se ozremo nazaj in pogledamo svoje pridelke: v osebnem življenju, v družini, pa tudi v župniji. »Kaj imaš, česar bi ne prejel?« pravi apostol Pavel v Prvem pismu Korinčanom. Dom, sposobnosti, materialne dobrine … Od kod prejemam toliko darov, vključno s svojim lastnim življenjem?

Vsako leto na prvo nedeljo po vseh svetih obhajamo v Cerkvi na Slovenskem zahvalno nedeljo. K oltarju prinesemo sadove zemlje in pri župnijski sveti maši praznujemo zakonske jubilante. Zberemo se k evharistiji ali zahvali (kar v grščini beseda evharistija pomeni), da izrazimo svojo hvaležnost Bogu, ki nas obsipa s tolikšnim bogastvom.

Poleg hvaležnosti Bogu, se zahvaljujem tudi vam, dragi župljani, ki gradite to čudovito draveljsko občestvo, vsak po svojih sposobnostih in zmožnostih, nekateri na viden, drugi manj viden način, nekateri s škarjami in fizičnim delom, drugi s svinčnikom in računalniškim znanjem. Hvaležen sem vsem, ki vam je naša skupnost mar in ki verjamete vanjo in njeno prihodnost.

Ruski matematik in teolog Aleksej Homjakov je zapisal zelo pomenljive besede, da v nebesa gremo lahko samo skupaj. Naj bo letošnja zahvalna nedelja resnična hvaležnosti Bogu, ki nas povezuje v eno skupnost in hvaležnost drug drugemu, ki se trudimo graditi lepo in zdravo župnijo.

p. Miran Žvanut

 

Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.

Pri mašah na zahvalno nedeljo se bodo verniki, duhovniki in škofje s hvaležno držo zahvalili drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu spominja na Darovalca dobrega.

Prejšnji prispevek
Božična sveta maša za gluhe in naglušne
Naslednji prispevek
Predstavitev nove knjige: Draveljsko berilo