“Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.” (Jn 15,13)

V času, kjer se zdi, da kultura sebičnosti in skrbi izključno za lasten užitek počasi preplavlja vse naše mišljenje in poglede, obenem pa se vedno bolj zariva tudi v naše odnose in strukture, ki smo jih vzpostavili, da delujemo kot družba, je biti kristjan vedno težje in vedno manj popularno. Skrbeti za kaj več kot zase postaja čudno, usmiljenje in pravičnost postajata vedno bolj drži, ki mejita na norost, narediti nekomu nekaj zastonj pa postaja že kar čudaštvo. A kljub temu Jezusov zgled ostaja jasen, njegovo sporočilo pa tako kot vedno žarek luči v megli: ljudje smo ustvarjeni za ljubezen, ljubezni pa ni brez darovanja.
Naj nas velikonočni dogodek okrepi v zavedanju, da tisto, kar bo naša življenja izpolnilo in zadovoljilo, ni kopičenje in posedovanje, temveč darovanje in deljenje – brez strahu pred tem, kaj mi bo ostalo, kajti “v ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah.”
V svojem imenu, v imenu kaplana p. Marka in celotne jezuitske skupnosti vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike!

p. Primož