P. Miran – naš župnik je praznoval 10 let mašniškega posvečenja, p. Lojze Bratina pa 45 let mašniškega posvečenja. Z očmi je bilo lepo videti, s srcem pa smo občutili kako lepo je, da še vedno sodelujeta, saj je bil p. Miran za prvo kaplansko službo dodeljen prav p. Lojzetu Bratini, tedanjemu župniku v Dravljah. P. Miran, se je p. Lojzetu zahvali, da se je odzval povabilu in da skupaj praznujeta isti jubilej, samo število let kot delavca v Gospodovem vinogradu je različno.

P. Miran je v uvodu v sv. mašo izrazil začudenje nad celodnevnim dogajanjem. Povedal je, da so se skozi dan vrstila presenečenja, tudi neposredno pred sv. mašo, ko se je ob novi draveljski cerkvi ustavil avtobus iz katerega so stopali nasmejani obrazi Primorcev. Prišli so domačini iz rojstnega kraja p. Mirana, iz Lozic in prijatelji iz Podnanosa. Med njimi tudi oče in mama p. Mirana. Prišli smo, da smo skupaj obhajali evharistično daritev in se Bogu zahvaljevali za vse, kar nam po duhovnikih daje.

V pridigi se je p. Miran posebej zaustavil ob apostolih Petru in Pavlu. Tako različna, tako nasprotujoča značaja, tako različne življenjske poti, tudi v hojo za Jezusom sta bila poklicana na različne načine, oba sta umrla mučeniške smrti in vendar sta vsak na svoj način pričala za Kristusa in oznanjala njegov nauk. Prav primer življenja in delovanja sv. Petra in Pavla nam dokazuje, kako je potrebno, da se v življenju NE izključujemo, ampak vključujemo, sodelujemo in delamo za skupno dobro. Na vprašanje, kaj ju je gnalo – sv. Petra in sv. Pavla, da sta oznanjala z vsem srcem, z vso močjo in vsem žarom? Je odgovor: Ljubezen do Jezusa!

S prošnjami za vse potrebe, med katerimi je bila prošnja za vse duhovnike, še posebej za p. Mirana in p. Lojzeta,  prinašanjem darov, uvodom v Oče naš in  pozdrav miru, so sodelovali in izrazili župljani.

Po obhajilu so sledila voščila in zahvale. Peter Svetina je na simpatičen način povezal 45 let mašništva p. Lojzeta – to so že zrela leta, upoštevanja vredni nasveti in 10 let mašništva p. Mirana –  prestop v najstniška leta, marsikaj bo še vetrovnega in razburkanega ampak ob tako gorečem zavzemanju za vse dobro in podpori z vseh strani, bo gotovo vse dobro. Peter je zaključil: Bog vaju živi!

Otroci so p. Miranu izročili štolo z motivi iz mozaikov p. Marka Rupnika, kelih in evangelarij, knjigo prazničnih beril in evangelijev za leta A, B in C, p. Lojzetu pa šopek rdečih vrtnic.

V voščilnici, priloženi v evangelariju  je zapisano:

Evangelij je kot svetla soba s čistim prtom na mizi,

 s svežim pregrinjalom na kavču,

 s pravkar umitimi na stežaj odprtimi okni.

 Za mizo sedimo.

 Med nami na enem stolu ti, na enem Mir in na enem Hvaležnost.

 Patru Miranu

 ob desetletnici mašniškega posvečenja,

 hvaležni draveljski farani.

Darja Silan se je v imenu župljanov zahvalila staršem  p. Mirana. V zahvali za njun delež pri odločitvi za duhovniški poklic sina Mirana je poudarila, da je povsod,  v naravi in v človeških življenjih pomembno, kakšen »humus« oz. kakšne vzgoje je nekdo deležen. Skromna mama in oče sta bila vidno ganjena.

Prijatelji in znanci p. Mirana iz Lozic in Podnanosa so mu izročili posebna darila, ki ga bodo še naprej spominjala na dogodke izpred 10-tih let. Slika domače cerkve ob kateri raste vinska trta. Simbol njegovega novomašniškega gesla: »Jaz sem trta, vi mladike«.

Iz srca in velikih grl je zadonela ZAHVALNA PESEM!

Po maši smo se na trgu sv. Roka v prijetnem druženju, ob dobri kapljici in vseh mogočih dobrotah domačih gospodinj, zadržali še precej dolgo. Od Primorcev smo se poslovili v želji, da bi nas taka praznovanja povezovala še naprej.

Zvočni posnetki:

Zahvala in čestitka župnije Dravlje p. Miran in p. Lojzetu (Peter Svetina)

Zahvala župnije Dravlje staršema p. Mirana (Darja Silan)

Čestitka župnije Lozice in Podnanos p. Miranu in pesem Semper Gaudebo 

Besedilo: Marija Šterbenc

Avdio: Tomaž Celarec

Foto: Primož Podobnik