Mesec februar je čas, ko se naše lučke predstavijo pri redni sv. maši. Tako so se tudi to nedeljo v Dravljah zbrale nekoliko prej, kot se po navadi vsako tretjo nedeljo v mesecu za redno srečanje, z namenom, da širši množici popestrijo in polepšajo sv. mašo. Kot že vsakič do sedaj, je bila tudi ta nekaj prav posebnega, saj so nam lučke in prijatelji pod vodstvom p. Egona pripravili doživeto in edinstveno oživljanje evangelija.
|
Deček Jezus v templju Njegovi starši so vsako leto ob prazniku pashe hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi. In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini, in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so bili iz sebe nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. |
Starši in prijatelji pa so svoj del prispevali s čudovitimi uvodi v mašo, Oče naš in pozdrav miru ter branjem beril. Prav posebno vzdušje pa je pričaral tudi otroški pevski zborček, pod vodstvom sestre Sabine, ki je skupaj z našimi glasbeno nadarjenimi prijatelji prepeval tudi »lučkarske« pesmi. Nekaj najlepšega pa je bila molitev Oče naš, med katero smo se z držanjem za roke še bolj povezali in v njej zadihali kot eno. Hvala vam, da ste dovolili, da vam je njihova sproščenost in spontanost prišla do src in na ustih izrisala nasmeh.
Besedilo: Tea Kovač
Foto: Tomaž Celarec
Še dva vtisa:
|
Praznik skupnosti vera in luč je na svečnico, mi pa ga praznujemo vsako leto na tretjo nedeljo v februarju ob 10.00 pri župnijski sveti maši. Po poslušanju evangelija zaigramo igrico s katero skušamo oživiti zgodbo iz evangelija. Zelo sem bila vesela, da sem tudi jaz sodelovala, čeprav ne znam dosti povedati, tako kot Rok, Stanko, Danica, Diana, Igor in še kdo. Otroci zborčka mala jata so zapeli pesmi, ki jih tudi mi znamo zapeti, a ne tako lepo kot oni. Mlada glasbena družina, ki prihaja vsak mesec na naša srečanja, je spremljala petje zbora, najmlajši David in nekateri mladi ministranti pa so nam pomagali v igrici. Po maši pa smo imeli praznovanje mojega rojstnega dne, ter rojstnega dne Idija in njegove mami. Zelo rada imam ta praznovanja na naših srečanjih. Danes je bil za našo skupino tudi žalosten dan. Zvedeli smo, da je včeraj umrl očka lučke Ane in na koncu srečanja smo vsi zbrani molili zanj Oče naš. Zapisala Mojca skupaj z mamo.
Sem Rok iz Draveljske skupine vera in luč. Srečanja imamo vsako tretjo nedeljo v mesecu. V februarju pa sodelujemo pri družinski sveti maši ob 10.00. Po poslušanju evangelija smo zaigrali božjo zgodbo Deček Jezus v templju. Sam sem bil v vlogi Jezusa. Ljubi Jezus zelo sem bil vesel in srečen, da sem s teboj pri oltarju. Hvala tebi p. Egon za vodenje igre. Zapisal Rok
|
