V Dravljah deluje skavtski steg Ljubljana 3:
Spletna stran skavtov v Dravljah je: ljubljana3.skavt.net
Skavti se srečujemo po starostnih skupinah, ki so:
Ustanovitelj skavtov, lord Robert Stephenson SmythBaden-Powell, se je rodil 22.2. 1857 v Londonu.
Za začetek skavtskega gibanja šteje tabor, ki ga je avgusta 1907 za 21 dečkov iz različnih socialnih razredov priredil na otoku Brownsea.
Do leta 1920 se je skavtsko gibanje razširilo po vsem svetu, takrat pa se je v Londonu odvilo prvo svetovno skavtsko srečanje, imenovano jamboree. Baden-Powell, ki se ga je prijel vzdevek Bi-Pi, je bil takrat imenovan za prvega svetovnega načelnika skavtske organizacije.
31. marca 1990 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov – ZSKSS
Osnovni namen vzgoje v ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti.
Neformalne vzgojno-izobraževalne dejavnosti izvajamo s pomočjo skavtske metode,ki je v svetu priznana kot ena najučinkovitejših neformalnih vzgojnih metod za vzgojo samostojnih ljudi in okolijsko vzgojo.
Več si lahko preberete na skavtski spletni strani; https://skavti.si/sl
To vizijo skušamo po najboljših močeh udejanjati tudi skavti v Dravljah, ki sestavljamo steg Ljubljana 3 – Rokovi zmaji pa še neki.
Vsak steg ima uradno ime po mestu in zaporedno številko (v Ljubljani je 6 stegov) ter unikatno ime, ki si ga izbere vsak steg sam.
Mi smo Rokovi zmaji pa še neki, ker je naš zavetnik sv. Rok, saj smo povezani z Draveljsko župnijo, zmaji, ker smo doma v Ljubljani, kjer je zmaj naš simbol. Hkrati zmaj predstavlja tudi moč in svobodo, saj lahko poleti v nebo in bruha ogenj.
Ampak, ker so ustanovitelji stega pred 30 leti ocenili, da smo več kot samo Rokovi zmaji, niso pa točno vedeli kaj več, se je v imenu znašel tisti pa še neki, ki je bil najprej mišljen – dokler ne najdemo tega, ampak kasneje pa smo ugotovili, da nam po svoje čisto ustreza, saj vsak zase lahko odkrije kaj je njegov pa še neki, ki ga prispeva v našo skupnost.
Tudi 30. obletnico delovanja smo se odločili praznovati prav v tem iskanju našega “pa še neki”.
Kaj torej v praksi počnemo skavti
Vzgajamo. Prek tega, da se učimo veščin preživetja v naravi, prek tega, da služimo družbi, prek tega, da gradimo skupnost, pripadnost, identiteto, se učimo praktičnih veščin in prevzemanja odgovornosti in iščemo Božje sledi v naravi. Skozi vse obdobje skavtstva smo nekoliko hierarhično urejeni in že zelo zgodaj se skavti navadijo prevzemati odgovornost za vodenje.
Veliko pa je tudi sproščenega druženja, in prepuščanja domišljiji ter dogodivščinam, ki v življenju vsakega skavta pustijo nepozabne spomine. Čeprav nas mamice včasih sumničavo gledajo, ko jim povemo, da gre vod 7 osnovnošolcev sam na dvodnevni izlet po Sloveniji, da uporabljamo sekiro in prespimo zunaj tudi v snegu so prav te dogodivščine tiste, ki nam najbolj ostajajo v spominu in nas vodijo v premagovanje lastnih meja in zapuščanje cone udobja.
Naši tabori in druge aktivnosti so tako mešanica pristnega druženja, premagovanja izzivov in odkrivanja novih obzorij, ki nas na koncu vodijo k temu, da postajamo odgovornejši, spretnejši, bolj samozavestni, srečni in na splošno boljši ljudje.
Pridruži se nam lahko vsakdo (razen tistih, ki jih zaradi preveč polnih skupin s težkim srcem zavrnemo), prijave pa sprejemamo enkrat letno in sicer v avgustu in začetku septembra.
Naše delo je kontinuirano in poteka skozi vse leto, tako da se nam pridružiš za celotno leto, ali pa počakaš na prihodnje.
Prijavnico vsako leto objavimo na naši spletni strani. Primarno sprejemamo otroke, ki izhajajo iz območih župnij, ki jih pokriva naš steg. Če se v bližini nahaja kak drug skavtski steg lahko preveriš na spletni strani https://postaniskavt.si, kjer najdeš tudi druge informacije in zgodbe aktivnih skavtov.
