Mogoče smo se na vsakoletno praznovanje prvega svetega obhajila tudi pri nas že tako navadili, da se nam več ne zdi nič posebnega. Mogoče smo tudi mi z leti v nevarnosti, da izgubljamo tisto pristno vznemirjenje pričakovanja novega kot ga odražajo vsako leto novi prvoobhajanci. Oni nas dejansko lahko učijo kaj pomeni biti otroško nedolžni in pristni, nenarejeni v odnosu do Gospoda. Ob njih smo tudi mi povabljeni, da damo duška svojemu srcu, da nam zapoje v hvaležni sreči za tolike nezaslužene darove Božje ljubezni, posebno za dar svetega obhajila. Jezus ni zaman blagroval otroke in nam jih postavil za zgled, oz. podobnost z njimi celo kot pogoj, da sploh lahko vstopimo v Božje kraljestvo.
Letos nas je v nedeljo, 10. maja’15, v Dravljah razveselilo 42 prvoobhajancev, ki so bili v marsičem na las podobni vsem iz prejšnjih let, pa vendar ostajajo tako posebni, enkratni in tudi izvirni. Zdi se mi, da so kakor prekrasni Jezusovi biseri, vredni, da jih vsi skupaj skrbno branimo in hranimo. Vsak je tako poseben, neponovljiv, od Boga ljubljen in nošen z neizmerno ljubeznijo. Med njimi tudi Borgia, ki so ji na sam predvečer prvoobhajilnega slavja odkrili sladkorno bolezen in je morala ostati v bolnici. V nedeljo popoldne sem Jezusa odnesel tudi njej, da se ne bi čutila prikrajšano za obisk na katerega se je skrbno pripravljala. Vsa družina, ki je bila zbrana ob njej v bolniški sobi, se je z njo veselila. Niti bolezen nas ne more ločiti od Jezusove ljubezni.
Ko bi se s temi spomini končno rad še zahvalil vsem, ki ste s svojim sodelovanjem kakorkoli omogočili in polepšali praznik prvega svetega obhajila pri nas, vam poklanjam en poseben ‘šopek’ najbolj izvirnih misli iz pisem letošnjih prvoobhajancev Jezusu (pravopisne napakice sem namenoma pustil nespremenjene, da se čuti vsa otroška neposrednost; na željo avtorjev njihovih imen nisem razkril):
(1)PISMO JEZUSU
Dragi Jezus
Tukaj v Ljubljani se imam zelo lepo. Komaj čakam na sveto obhajilo. Kako se imaš ti?
Tvoj N
(2)
Dragi Jezus!
Bliža se mi prvo sveto obhajilo. Že vsa sem na trnih! Toliko ljudi me bo gledalo. A vseeno sem vesela da je že tako blizu… Še en teden pa bom prvič prejela tebe v obliki hostije. Zelo se že veselim. Mi boš pomagal pregnati strah in tremo? Zelo bom vesela če boš to storil. Zelo, zelo, zelo se že veselim naslednje nedelje da končno bo. Upam da je hostija dobra. Seveda je če si bil in boš dober tudi ti.
NN
(3)
3.5.’15 TEBI JEZUS
Jezus pišem ti (pišmo) pismo, ker grem k Svetemu obhajilu. Prejel bom tvoje telo. Prosim te, da mi boš pomagal pri testu za okolje in spraševanju okolija. Upam, da se bomo imeli dobro. In piši mi nazaj.
Tvoj N
(4)
ZAHVALA
DRAGI JEZUS, ZAHVALJUJEM se TI ZA MAMI, OČIJA, BAJSIJA, Babi, DEDIJA, BRATRANCA, SESTRIČNO, strica, tete.
PISMO
(brez podpisa)
(5)
Dragi Jezus ime mi je NN. Stara sem 8 let hodim k verouku. Želim si, da bi vse otroke na svetu varoval. In, da bi varoval. Upam, da ti je v nebesih lepo. Zelo imam rada živali prosim varuj še njih pred lovci. Prosim varuj cev svet!
(risba pisanega ptiča v barvah)
(6)
Dragi Jezus!
Hvaležna sem ti, da imam družino, da sem zdravo, da imam za jest in pit.
KONEC (risbica: kruh, voda)
Besedilo: p. Mio Kekić
Foto in avdio: Tomaž Celarec
Zvočni posnetki:
– pridiga
