Prvi postni dan za družine: »Razumete, kaj sem vam storil?«

Izpostavljeno, Novice
Povej naprej!

V nedeljo, 6. aprila 2025 popoldne je v naši župniji potekal prvi postni dan za družine. Ideja za postni dan za družine se je rodila kot odgovor na izjemno uspešen adventni dan za družine, ki smo ga doživeli decembra. Predvsem pa tudi v želji, da se družine (tako starši kot otroci) pripravimo na veliko noč.

Med zbiranjem v cerkvi je vzdušje ustvarjala skupina Alabaster, ki je v celotnem popoldnevu skrbela za glasbeno spremljavo ter dogodek dvignila na povsem drug nivo. Ob pol štirih smo začeli s kratkim nagovorom župnika p. Primoža, ki nam je povedal, kakšen je namen postnega dne, predstavil pa je tudi izbralo temo, Jezusovo vprašanje učencem »Razumete, kaj sem vam storil?«, potem ko jim je med zadnjo večerjo umil noge.

Nato smo se razdelili v skupine: predšolski otroci, 1. in 2. razred, 3., 4. in 5. razred, 6. in 7. razred ter starejši otroci.

V vseh skupinah so otroci najprej zagledali prostor, pripravljen kot dvorana zadnje večerje – z nizko mizo, okoli katere so bile razporejene blazine, na njej pa polno dobrot iz »Jezusovega« časa ter iz »menija« pashalne večerje: suho sadje, nekvašen kruh, raznolike omake z grenkimi in manj grenkimi zelišči. Otroci so prisluhnili katehezi, v kateri smo jim s pomočjo svetopisemskega odlomka o pripravah na zadnjo večerjo ter o zadnji večerji (Mr 14, 12-16; Jn 13, 1-12), pogovora in vprašanj približali temo postnega dne. Spraševali smo se, kakšno je bilo Jezusovo poslanstvo, kakšen je bil njegov namen ter skušali ugotoviti, kakšen zgled nam je dal in kako lahko živimo in delamo mi, da mu bomo čim bolj podobni.

V drugem delu je otroke čakala velika igra, v kateri so spoznavali pomembne dogodke, ki so se zgodili Jezusu in učencem na posamezen dan od cvetne nedelje do velikonočnega ponedeljka. V povezavi z dogodki/dnevi pa so opravili tudi najrazličnejše naloge ter za »nagrado« dobili dleto in kladivo, s katerima so začeli odstranjevati skalo, ki je zapirala vhod v (zastražen) Jezusov grob. Otroci so kamen »odvalili« in našli grob prazen ter se spomnili na bistvo naše vere in se veseli ob novici: Jezus živi!

Starši smo medtem prisluhnili pričevanju Matica Vidica, ki je iskreno in neposredno spregovoril o svojem življenju in poslanstvu, kot terapevt pa je natresel tudi cel kup starševskih modrosti. Zaradi pestrosti tem, ki jih je odprl, realnega in humornega pogleda na življenje, je prav vsak izmed nas dobil kakšen uvid ali spodbudo, ki jo je odnesel domov.

Po krajši pavzi nas je nagovoril p. Primož, ki je najprej osvetlil dejanje umivanja nog. Za tem pa je predstavil tudi druge simbole velikega tedna: vstop v Jeruzalem na hrbtu oslička, kruh in vino, križ, grob in velikonočno svečo.

Ob šestih smo se spet vsi skupaj zbrali v cerkvi, kjer smo dan zaokrožili s sveto mašo, po njej pa smo se podružili še ob picah in klepetu.

Hvala vsem katehetom, animatorjem, skupini Alabaster, pričevalcu Maticu, p. Primožu in p. Marku za vaš izjemen prispevek.

Hvala vsem petdesetim družinam in vsem župljanom za zaupanje. Hvala, da smo skupaj ustvarili tako lep dogodek, da bo naše skupno praznovanje velike noči še bolj doživeto.

Hvala dobremu Bogu za našo veliko in živo župnijo. Hvala za vse, kar je že (in še bo!) storil za nas.

Vtisi staršev:

Po čudoviti izkušnji adventnega dneva za družine sva se s hčerko z velikim navdušenjem udeležili tudi postnega. Navdihujoče pričevanje Matica Vidica in nagovor p. Primoža sta nam, staršem, dala odlične iztočnice za premišljevanje, samorefleksijo in molitev pred Najsvetejšim, ki je RES obrodilo sadove! Pika na i rodovitnemu popoldnevu pa je bila sveta maša, s katero smo najlepše možno zaključili naše druženje z Jezusom. Iskrena hvala vsem, ki ste ponovno pripravili čudovit dogodek, po katerem smo s seboj odnesli mir, poglobljeno vero in zaupanje! Takšni dogodki so resnično dragoceni, predvsem za nas starše, da se lahko v miru in z vso pozornostjo posvetimo molitvi in pogovoru z Jezusom. Hčerka pa je na poti domov rekla, da je bilo super, ampak prekratko 🙂 Se že veselimo naslednjega dogodka!

Tina in Lili

Ko sva se prijavila na Postni dan, se v resnici niti nisva zavedala, kako zelo sva ga potrebovala. Pomagal se nama je umiriti in dojeti, da je najpomembnejši čas v letu tukaj in zdaj. Navdušena sva nad organizacijo in hvaležna za vse ljudi, ki so pripomogli k izvedbi. S seboj domov sva odnesla predvsem zavedanje, da imamo Očeta, ki bdi nad nami tudi in predvsem v preizkušnjah. Ob enem nama ostaja močan stavek gosta večera, da je potrebno iskati smisel v trpljenju, da ga bomo lahko videli tudi v življenju. Glasbena spremljava skupine Alabaster pa je bila le še češnja na vrhu smetane tega čudovitega popoldneva.

Ana in Simon

Hvaležna sem za ta družinski postni dan, najbolj mi je bil všeč čas za osebno molitev, ki mi ga v vsakdanjiku primanjkuje.

Jerneja

Na postnem dnevu za družine nama je bilo zelo všeč pričevanje g. Vidica, ki je zajemalo veliko zanimivih tem, za osebno rast in poglobitev vere, ter spodbude k življenju po Jezusovem zgledu. Ker imava majhnega navihanega otroka, sva preostali del težje poglobljeno spremljala, vendar se veseliva naslednjih dni za družine, ko bo malček dovolj velik, da bo lahko užival v predšolski skupini.

Eva in Primož

Dobro se mi zdi, da je bil ta čas za umiritev še pred koncem posta. Všeč mi je bil predavatelj, dal mi je spoznanje, da ne rabiš iti nekam daleč delati dobro, ampak lahko že v bližini delaš dobro, spremembe. Kot na primer g. Matic pri sosedih Romih poučuje verouk. 

Aleš

Vtisi otrok: Na postnem dnevu mi je bilo najbolj všeč …

… ko smo podirali grob pri veliki igri. Judita

… obred zadnje večerje. Luka

… zadnja večerja, kateheza in velika igra. Vse! Anika

… ko smo pri veliki igri vohali zelišča. Aljaž

… ko smo delali v skupinah. Sara

… ko smo jedli nekvašen kruh z zelišči. No, bili so različni namazi in najbolj mi je bil všeč z gorčico. Tako podobno so jedli zadnjo večerjo. Vid

Igrali smo se in šli smo na sprehod do pokopališča. Ustavili smo se pri Jezusu in zmolili. Potem smo šli nazaj in se igrali igre. Bil je tam tud en nagajiv fant in smo se smejali. Rok, predšolska skupina

Besedilo: Valentina Pavlič

Fotografije: Marko Medvešek

Prejšnji prispevek
Duhovne drobtinice
Naslednji prispevek
Svete maše in obredi med velikonočnim tridnevjem