Prodajna razstava slik

Novice
Povej naprej!


Slikar Edvard Starc je bil rojen v Leskovcu pri Krškem letu 1933. Po poklicu je bil gradbeni tehnik, s slikarstvom pa se je pričel ukvarjati okrog leta 1978. Likovno izobrazbo je pridobil na večernih tečajih, predvsem pri akademskem slikarju Savu Sovretu in na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Udeležil se je več slikarskih kolonij, bil je tudi član sekcij KUD SCT in KUD UKC in MF dr. Lojz Kraigher. Sodeloval je tudi v Društvu likovnih samorastnikov. Samostojno je razstavljal od leta 1980. Imel je okrog 70 razstav, predvsem v Sloveniji, pa tudi v Puli, na Reki, v Nišu in Sisku, v Avstriji in na Nizozemskem. Udeležil se je tudi okrog 100 skupinskih razstavov.Od leta 1973 do svoje smrti leta 2013 je živel v naši draveljski župniji.


O slikarju Edvardu starcu je p rof. dr. Mirko Juteršek, umetnostni zgodovinar in likovni kritik zapisal:

»Slik nikoli nesem štel, a mislim, da jih je okoli 300«, je izjavil Edvard Starc ob 25-letnici svojega ustvarjanja. Po zapisih datumov nastanka na njegovih slikah se lahko prepričamo, da jih je zdaj že nekaj več … O slikarski marljivosti Edvarda Starca glede na omenjeno število slik nikakor ne moremo dvomiti, ob pogledu na njegova dela in ob poglobitvi vanje pa tudi o njegovi nadarjenosti za slikanje ne! Še posebno ker sodi slikar med tiste uspešne likovne ustvarjalce, ki so v svet likovne umetnosti vstopili dokaj pozno, že v svojih zrelih letih. V umetnost, s katero se prej niso aktivno ukvarjali, jih je usmerilo resno omajano zdravje. Likovna ustvarjalnost jim je postala naenkrat pomembna opora in novo življenjsko vodilo.

Je pa običajno, da si resnično nadarjeni izberejo v zanje nedvomno težkih trenutnih likovno ustvarjalnost za nov življenjski cilj samoiniciativno, brez v pomembnih trenutnih blagodejnih delujočih medicinskih terapevtskih posrednikov. Vsekakor velja to za slikarja Edvarda Starca. Skupaj z njim lahko ugotovimo, da bolezen v drugih nesrečah, ki jih »ponavadi povezujemo s slabimi stvarmi«, ne napovedujejo potencialega konca, pač pa lahko tudi začetek drugega, novega in kakovostnega življenja – prek sveta umetnosti, na primer. Edvard Starc je ob ogledovanju slik po galerijah verjetno sanjal, da bi jih »lahko slikal tudi on«. Da je postalo likovno ustvarjanje stvarnosti in obrodilo resne rezultate, tako da je v podpori nedvomne likovne občutljivosti pripomogli največ delovne zagnanosti in želje po dodatnem strokovnem izobraževanju.

Izmed neštetih sodobnih likovnih oblik in glede na možnost umetniškega izražanja si je Edvard Starc izbral v okviru svojega časovno tempiranega interesa izhajanje iz realnega sveta, ki ga z barvo po mili volji s preoblikovanjem spreminja. Umetniški slog, ki ga je uveljavilo šele 20. stoletje in ga po svojih sposobnostih razvija v neštetih oblikah v abstrakciji.

Bolj kot prejšnji zgodovinski stil je povezan z individualnim sprejemanjem in občutenjem umetniškega podajanja sveta. V silovitosti hotenja po nujni drugačnosti si prizadeva Edvard Starc predvsem na področju krajinarstva in slikanja cvetličnih tihožitij s prisvajanjem različnih za ekspresionizem značilnih načinov – od ploskovno umirjenega dekorativnih pa do sproščeno slikovitih, z namerno vidnimi potezami komponiranih slik – izoblikovati motive v obliki, ki bi bili njegovemu trenutnemu razpoloženju. V svojem hitrem menjavanju pristopov in prilagajanju njegovih spoznanj o umetnosti, slikar nenehno spreminja svojo z ekspresionizmom pogojeno obliko. Pri tem povezuje njegovo ustvarjalnost zanj značilna prepoznavnost: turobnost sicer bogato razčlenjenega sveta. Slikar Edvard Starc slika pač svoje občutke in je z njimi upravičeno zasvojen.

Slike bodo na ogled od nedelje, 13. februarja dalje v času svetih maš. 

Celoten izkupiček od prodanih slik bo namenjen pokritju stroškov nabave novih draveljskih zvonov in za obnovo cerkve.

 

Prejšnji prispevek
Smučarski vikend na Rogli
Naslednji prispevek
Predstavitev izkušnje v Ugandi-delo v sirotišnici