Letošnje katehetsko leto mi ostaja v zelo lepem spominu. Veroučenci 1. in 2. razreda so bili polni življenja, veselja in vedoželjnosti, seveda pa tudi razigranosti in igrivosti. Pri verouku  smo se lepo razumeli in ujeli. Otroci so radi prihajali, zato so bile veroučne ure tudi meni vedno v veliko veselje. Želim si, da bi otroci ohranili v svojih srcih veselje in ljubezen do Jezusa, saj je sam rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni in ne branite jim, zakaj takšnih je nebeško kraljestvo!«

Hvala tudi vam, starši, za skrb in lepo sodelovanje. In seveda hvala p. Miranu za vsestransko podporo ter odlični katehetski ekipi! Bog pa je tisti, ki nad vsem drži svojo roko in daje potrebno rast!

s. Sabina

V petem razredu smo letos spoznali sedem zakramentov in se ponovno podali na lov za zvezdicami, ki smo si jih prislužili z dobrimi deli. Pogledali smo si nekaj filmov, skočili v čevlje kakšne svetopisemske osebe, veliko jedli in celo poizkusili  pobegniti iz veroučne učilnice. Kaj naj še dodava… sladoled ob koncu smo si zares prislužili. 🙂

Verouk nama je vedno popestril vsak konec tedna, bodisi s tem, da so nama veroučenci včasih baterije malo izpraznili, največkrat pa jih napolnili.

Z letošnjim veroučnim letom sva zelo zadovoljni, hvala vsem staršem za res lepe in spodbudne besede ter za vaše čudovite otroke.

Želiva si, da bo naslednje katehetsko leto tudi tako čudovito in polno lepih spominov. Vabiva vas v okroglo kapelo, da si tam ogledate naš plakat s slikami iz naših veroučnih ur.

Katja & Teja

Letošnje leto je bilo moje prvo leto v vlogi katehistinje. Nisem vedela kaj pričakovati, a so me otroci prijetno presenetili. Težko bi bilo zapisati vse lepe trenutke, ki so se zgodili, saj jih je preprosto preveč. Všeč mi je bilo, ko so me spraševali o temah pri verouku in so zares želeli razumeti, kaj jim ta odlomek s svetega pisma sporoča. Vsaketoliko sem jim naredila predstavitev o različnih stvareh znotraj katoliške družbe, da bi videli kako le-ta deluje, predstavila sem jim med drugim Mati Terezo, Jezuite, malce povedala o Draveljski župniji, papežu… in videla sem, da so bili nad tem navdušeni. Res sem vesela, da so v letošnjem letu otroci radi hodili k verouku in pri nejm tudi sodelovali in razmišljali s svojo glavo ter me kaj dodatnega vprašali.  Na to leto bom za vedno imela le lepe spomine.

Anamarija

Spomini na preteklo veroučno leto v meni zbujajo veliko veselje in hvaležnost. Veselje in hvaležnost, ker sem mogel hoditi skupaj s čudovitimi otroci, ki so mi polepšali leto s svojo iskrenostjo, s polnostjo življenja, s svojo vero. Hvala tudi staršem za zaupanje otrok in vsem animatorjem: Katarini, Klari, Davidu, Neži, Katji, Zarji in Veroniki, ki so mi pomagali pri verouku.

V tem letu, ko sem spremljal tretji razred, mi najbolj ostaja tridnevnica, prva sveta spoved in sama slovesnost prvega obhajila. Predvsem pričakovanje otrok, da bodo prejeli Jezusa pod podobo kruha in hvaležnost vas staršev. Lepo mi je videti, otroke, s kakšnim veseljem vedno znova prihajajo k maši, da prejmejo Jezusa.

Od šestega razreda mi ostaja, kako se otroci vedno bolj med seboj povezujejo. Lepo je bilo doživljati, ko so včasih veroučenci čisto pozabili na uro in bi še kar bili pri verouku. 

V sedmem razredu so tudi čudoviti otroci. Skupaj hodimo že dve leti. Tako, da sem vesel, da jih vedno bolj poznam in oni mene. Lepo je bilo, ko smo se pogovorjali o življenju, o veri in se je tako ustvarjalo lepo vzdušje med nami. Vsako srečanje je bilo posebno. V lepem spominu mi ostaja naš pogovor, ki je šel na globino ob filmu »Čudež iz nebes«.

Deveti razred, navdušen sem nad njihovo povezanostjo, nad njihovim prijateljstvom, da so takšni, kakršni so, čudoviti. Najbolj se me je dotaknilo, ko so prvič animirali z igranjem in petjem sveto mašo med šmarnicami.

Lepo je bilo delati s tako čudovitimi otroci in velika hvaležnost gre njihovim staršem za dobro vzgojo, predvsem pa, da jih imajo zelo radi.

p. Egon