Intervju objavljen v tedniku DRUŽINA

Zakaj je Jona besen?

Ko me je v poletnih mesecih poiskal Jona in mi začel preko rame in prav po tihem šepetati na uho prve stavke, sem bil presenečen. Prav zares je bil moj namen, da po Pešcu naredim nekaj veselega, zabavnega, zgolj sproščenega. Nekaj, kar bi lahko »prodal« in igral kjerkoli in komurkoli. Pa ni šlo. In ko sem se postavil v kožo človeka, preroka, ki beži pred Bogom, ki mu seveda ne more ubežati, ki obtiči požrt v ribjem trebuhu … potem Jona res ni mogel biti le tečen, siten, slabe volje ali kaj podobnega. Jezen? Premalo. Mislim, da je bes tista prava beseda, ki opiše stanje duha.

Nalivaš čistega vina slovenskemu kristjanu?
Zoprno je razlagati samega sebe, čeprav umetniki vsi po vrsti to radi počnemo. In Bog ve, da mi je nadvse zoprno o sebi razmišljati kot o umetniku. Ampak kot skoraj vsak umetnik bi rad spremenil svet. In če želim karkoli spremeniti, potem moram najprej pomesti pred lastnim pragom. Torej moram najprej spremeniti sebe in svojo najbližjo ali najožjo okolico. Zato to stalno ukvarjanje z vero, s katolištvom, s Cerkvijo … In morda vse to počnem ne toliko kot umetnik, temveč kot kristjan. Kot kristjan, ali še ožje, kot katoličan, sem prepričan, da sem na pravi barki.
Se pa včasih sprašujem o načinu plovbe, o usposobljenosti posadke, o treznosti kapitana … Mislim, da ni prav nič narobe, če tu in tam nekoliko poškilimo na kompas ali pa se zazremo v nebo, da preverimo, če je smer še prava.

Meje med Čušinom igralcem in Čušinom vernikom kot da ni več, zelo oseben si…
Drugače ne gre. Ne gre več! Že pri Pešcu sem slišal, da sem postal preveč oseben in da to ni dobro. V Jona sem zvlekel še svojo družino in tako še bolj zabrisal mejo (če je kdaj sploh bila) med mano in Jonom, med Čušinom igralcem in Čušinom vernikom … Se da vero igrati? Ne na odru, ampak tako privatno? Očitno se da. In prav zato Jona besni. Je njegov bes, ki je seveda tudi moj bes, le igra ali je resničen?

Se bojiš reakcij ljudi, ki se bodo v predstavi prepoznali? Posebno tistih z vrhov Cerkve…
Za vsemi besedami, ki jih v svojih predstavah izrečem, stojim. In naveličal sem se, da moram te besede stalno razlagati, opravičevati in jih braniti. Te besede razlagajo, opravičujejo in branijo mene. Zato tudi stojim ZA njimi!