V četrtek 15. avgusta smo praznovali praznik Marijinega vnebovzetja in 50 let redovništva mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla.

Romarski shod na veliki šmaren je v Dravljah že dolgoletna tradicija. V zadnjih letih se je spremenila le ura (namesto ob 17.00 je zdaj ob 19.00), še vedno pa ostaja temeljno, da je slovesni mašnik in pridigar pri romarskem shodu nekdo, ki tako ali drugače v tistem letu praznuje kakšen jubilej ali obletnico.

Sledeč temu ključu je bil letos za mašnika na romarskem shodu povabljen mariborski nadškof in metropolit msgr Alojzij Cvikl oziroma, kot sta ga nagovorila župnik p. Primož na začetku in g. Franc Potočnik ob koncu maše, “dragi Lojze”. Nekdanji draveljski župnik, ki sedaj vodi mariborsko nadškofijo, namreč letos praznuje 50 let svojega redovnega življenja. Kot je omenil sam, bo septembra minilo petdeset let, odkar je prišel v Dravlje z namenom, da vstopi v jezuitski noviciat.

Če nas je nadškof v svoji homiliji najprej spomnil na izvor in pomen praznovanja Marijinega vnebovzetja, pa v drugem delu ni pozabil, da je v Dravljah praznuje tudi dan po velikem šmarnu. Takrat namreč pri nas obhajamo god sv. Roka in s tem nadaljujemo stoletno tradicijo češčenja svetnika, ki ga tako Dravlje kot Ljubljana in vesoljna Cerkev slavimo kot priprošnjika prot kugi in vsem drugim nalezljivim boleznim.

Po koncu maše si je nadškof vzel čas, da se je na trgu sv. Roka ustavil in se s svojimi nekdanjimi župljani podružil tudi v bolj sproščenem vzdušju. Druženje je bilo še toliko bolj prijetno, ker pridne roke župljanov pripravile tudi kaj za pod zob in kaj za po grlu.

Spodaj si lahko ogledate posnetek celotne maše

Foto: Marko Medvešek
Prenos: Andrej Hefferle