Kjer je Bog, je tudi križ

Ko razmišljamo o pregovoru “kjer je Bog, je tudi križ”, se soočamo z globoko resnico naše vere. Kot kristjani smo pogosto nagnjeni k temu, da sledimo Kristusu predvsem v lepih trenutkih, ko je vse po naši volji. Toda v trenutkih trpljenja pogosto pozabimo, da je tudi to del odrešenjskega načrta. Ne iščemo trpljenja, niti ga ne želimo, a ko pride, smo lahko najbližje Bogu in njemu najbolj podobni.

Jezus nas je sam spomnil, da je trpljenje del poti, ki vodi k odrešenju. V evangeliju po Mateju 16,24 pravi: “Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.” Ta poziv je jasen – biti Jezusov sledilec pomeni sprejeti križ in ga nositi z ljubeznijo in vero.

Marija je bila pobožna žena, ki je svojo vero živela vsak dan. Imela je lepo kariero in ljubečo družino. Vse se je zdelo popolno, dokler ni njena najstarejša hči zbolela za rakom.

Marija je bila obupana. Njena vera je bila postavljena na težko preizkušnjo, saj ni mogla sprejeti, da se je to zgodilo prav v njeni družini. Počutila se je zapuščeno in dvomila je, da v tej bolezni lahko vidi Božji načrt. A se je odločila, da bo zaupala. Kljub temu, da so ji čustva govorila, naj se odmakne od Boga, ki je vse to dopustil, se je odločila, da okrepi molitev. S podporo skupnosti je začela razumeti, da je ta križ, ki ga nosi, priložnost za globljo povezanost z Bogom. Vsak dan je v bolnišnici ob postelji svoje hčere molila in prosila za moč. Spoznala je, da je njen križ orožje, ki ji pomaga zmagovati v življenjskih bojih, kljub temu da se morda navzven ni zdelo tako.

Na prvi pogled se zdi, da sprejeti križ pomeni neuspeh. Mislimo si, da je uspeh, ko nas ljudje hvalijo, ko zmagujemo v očeh sveta. Toda Jezus nam je pokazal drugačno pot. V očeh sveta je bil poražen, ko so ga pribili na križ. A kljub temu ni stopil s križa, ni dokazoval svoje moči s tem, da bi premagal svoje nasprotnike. Zvestoba Očetu je bila zanj pomembnejša od zunanjega uspeha.

Jezus nam je pokazal pot, ki vodi do prave sreče. Križ je nujno breme, a hkrati tudi orožje, ki nas vodi k zmagi v življenjskih bojih. Sprejeti križ pomeni zaupati v Božji načrt in ostati zvest Njemu, ne glede na okoliščine. Kot nas spominja apostol Pavel v Pismu Rimljanom 8,18, vzklikajmo tudi mi: “Saj mislim, da trpljenja sedanjega časa niso vredna primerjave s slavo, ki se bo razodela v nas.”