Podelitev zakramentov katehumenkam

Novice
Povej naprej!

Drage slavljenke, lepo pozdravljene, prav tako vaše botre in p. Albert, ki vas je pripravljal na ta današnji veliki dan!

Zelo smo veseli, da danes z nami delite svoj prelomni dogodek, ki vas je pripeljal v našo župnijsko skupnost. Odločile ste se narediti nekaj novih korakov skupaj z Jezusom, na poti k skupnemu dobremu Očetu. Najtežji je prvi korak, potem pa srce išče pot za Dobrim pastirjem, ki nas skupaj vodi po poteh miru in notranjega veselja.Kot župnijska skupnost želimo del te vaše poti prehoditi skupaj z vami, zato danes praznujemo z vami in vam zagotavljamo našo molitev.

Naj vas varujejo vsi dobri angeli, da v vaših srcih današnji plamen ostaja kot jasen kažipot in zavarovano, da je vse, kar boste živele, zajeto v Božje usmiljenje in radost življenja. 

Vera. Kaj je to? S čim jo povezujemo? Kdo je Bog? Kako verovati?

To so vsa vprašanja, ki so me kar nekaj let mučila. Kot otrok sem živel s starši, ki niso želeli zahajati v cerkev, kaj šele verovati. Kar nekajkrat sem si zastavila vprašanje kdo je Bog, zakaj ga ljudje poveličujejo, zakaj sošolka hodi ob nedeljah v cerkev in kaj se tam dogaja? Osnovnošolske počitnice sem vedno preživljala pri babici Nani. Z njo sva ob večerih zmolili “Oče naš” ali pa “Angel varuh”. Te besede so me vedno tako zelo pomirjale in mi dajale občutek varnosti ter nežnosti. Nekako sem začutila v sebi, da je le čas, da končno naredim korak naprej, dobim odgovore na vsa moja vprašanja in postanem del te prelepe vere, ki je čudovita vrednota.

Res sem imela srečo, da sem naletela na patra Alberta. Tako dobrosrčno in brez obsojanj me je sprejel in vključil v proces katehumenta. V samem procesu sem izvedela vsakič več informacij. Noro všeč mi je bilo, kako nas je pater Albert vključeval, nas spodbujal, bil prilagodljiv, vedno nam je odgovoril na vprašanja, pa čeprav je tako lahko zvenela malo čudno, ali pa mogočemu verniku samoumevna. Nikoli ni ostal brez odgovora.

Ne smem pa pozabiti na patra Primoža. Vedno dobre volje, sproščen, poln energije, brez obsojanj, dobrodušen, razumevajoč in še bi lahko naštevala.

Vsak petek pa tudi kakšen dan več sem z veseljem zahajala v draveljsko župnijo, predvsem zaradi patra Alberta in patra Primoža, ki sta nam na njun, na poseben način predstavila lepoto Boga.

Pred prejemom zakramentov sta si vzela čas in nam razložila ves potek prejemanja zakramentov in toplo sprejela naše botre in si tudi vzela čas za njih. Prejem zakramentov, je bilo nekaj preprosto čudovitega. V sebi sem začutila toplino, ki me bo spremljala vse življenje.

Pater Primož je obred izpeljal tako lahkotno in sproščeno, da je živčnost kar izvenela. V spominu mi bo vedno ostal pristop patra Alberta in patra Primoža in ves njun trud, ki ga je vložila v nas. Krst, obhajilo in birmo, je ena izmed najpombnejših dogodkov v življenju, ki si jih bom zapomnila in bila hvaležna za njih.

Ponovno hvala patru Albertu in patru Primožu za vse dobro, za vso pomoč in za spomine, ki nikoli ne bodo pozabljeni.

katuhemenka Katja

Podelitev zakramentov v neposrednem prenosu velikonočne vigilije na župnijskem Youtube kanalu.

 

Foto: Tomaž Celarec

Video: Marko Medvešek

Prejšnji prispevek
Gospodovo vstajenje
Naslednji prispevek
Predstavitev letošnjih birmancev