Draveljski jasličar je del prav posebne skupinice zagnancev, ki vsako leto skrbno pripravlja doživetja polne, ja prav ste uganili draveljske jaslice.
Lahko rečemo, da je jasličar tisti, ki v župniji pričara srce božičnega časa. Postati jasličar v Dravljah pomeni biti del lepe božične tradicije.
Jasličar se prebudi vsako jesen, poln idej in pripravljen, da izbere, s čim bo letos nagovoril ljudi v župniji. Nato se preobleče v svoja delovna oblačila, (saj vemo, da jasličarsko delo ni kar tako), in prične črpati ideje iz svoje ustvarjalnosti in iznajdljivosti.
Jasličar je presneto deloven osebek, ki od oktobra pa vse do božiča marljivo nekaj reže, brusi, žaga, lepi, pije čaj in se sladka, nato še malo trga, praska, zganja neumnosti in seveda izdeluje vse potrebno za naše jaslice.
Je zelo zavzet in natančen, da izpopolni izbrano tematiko v njenih detajlih, ki so ključnega pomena, da pričara nauk izbrane zgodbe za vse, ki si bodo jaslice prišli ogledat.
Jasličar je spreten za delo z vsemi vrstami materialov: blago, glina, les, kovina, mavec… nekdo zna bolje izdelovati iz gline, drugega bolj zanima elektrika, tretji rad izdeluje iz lesa… tako lahko v skupini vsakdo najde svoje mesto, ter s svojimi idejami, talenti in darovi prispeva k soustvarjanju edinstvenih jaslic.
Čeprav včasih pride tudi do kakšne ureznine, modrice ali opekline, jasličarja to sploh ne ustavi; robček in nekaj kosov selotejpa, pa je že pripravljen, da nadaljuje z delom.
Med ustvarjanjem se zelo rad umaže in popacka, samo zato, da pokaže kako veliko je delal tisti dan.
Mnogokrat je primoran tudi improvizirati, da detajl na videz izgleda tako kot mora, čeprav ni izdelan čisto tako, kot bi moral biti.
Včasih je jasličar tudi malo poskočen in nagajiv (odvisno katere pline in prah je vdihoval tekom dneva), ko pa se bliža božič, se rad pomiri in posluša vse klasične božične pesmi ter si pripeva »Božji nam je rojen sin«.
Jasličar mora biti vzdržljiv, saj poleg svoje službe ali šole, dva meseca dela še v Dravljah, včasih tudi od jutra do pozne noči.
Rad vidi delo in ga z natančnostjo izvrši do konca. Če pa kakšne stvari še ne zna, se rad uči, saj je skupinsko delo tu najpomembnejše.
Na koncu, čeprav neskončno utrujen, je jasličar neizmerno zadovoljen in ponosen, da je za svojo župnijo storil nekaj lepega in dobrega.
POSTATI JASLIČAR ni težko, če si to res želiš. Jasličar je zmožen marsičesa, ampak grize pa res ne, no razen, če je to potrebno za delo in seveda večerjo.
Če želiš POSTATI JASLIČAR, se naučiti vseh teh novih spretnosti za življenje, nas pocukaj za rokav tam okoli septembra, preden začnemo z delom, ali nam že zdaj pošlji mail na: draveljske.jaslice@gmail.com.
Več informacij dobite na župnijski spletni strani pod zavihkom: JASLICE.