Starši, stari starši, sorodniki, pedagogi, pravzaprav vsi, ki prihajamo v stik z našimi otroki, smo lahko ponovno obogateni z novimi ali pa že poznanimi, a ne tako uporabljenimi spoznanji, odšli domov s petkovega predavanja za starše, kjer smo poslušali go. Simono Levc in g. Marka Juhanta. Pokazala sta, kako smo v tem času vzgojo otrok z vsemi novimi teorijami čisto preveč zakomplicirali in da je v bistvu vzgoja otrok lahko zelo preprosta. Osnova dobre vzgoje je vsekakor brezpogojna ljubezen otrok, starši pa pri tem ne smemo pozabljati na vztrajnost in doslednost v dogovorih oz. ukrepih pri otrocih in ob tem seveda jasnosti v navodilih. Srečo otroka ne zagotavljamo z nagradami, prav nasprotno, zadovoljstvo in ponos sta tisto, kar otroka osrečuje. Naša naloga je, da to otroku ozavestimo. Namesto »pridig« otroku se raje obrnimo na konkretna dejanja, ki se začnejo z vprašanjem na črko K (kaj, kako, kdaj,…) in ne na vprašanje Zakaj, saj odgovore na to poznamo. Otrok mora sprejeti odogovornost za svoja dejanja in ni naloga staršev, da jo nosimo namesto njih. In kdaj je pravi čas za to? Ko starši mislimo, da so še premajhni.

Besedilo: Barbara Vrhovc