Iz Dravelj smo se v soboto zjutraj odpeljali v Maribor. Tam nas je sprejel nadškof, p. Cvikl.   Najprej smo si ogledali trg in stolno cerkev sv. Janeza Krstnika ter jaslice in se odpravili na vrh zvonika. Tam smo videli lep razgled in si nekaj zaželeli ob zvončku želja. Poslušali smo tudi o A. M. Slomšku in si ogledali njegov grob. Pri ogledih  nas je spremljal tudi župnik stolne cerkve.  Sledili so piškoti in sok. Potem smo se usedli v dvorano in nadškofu postavili nekaj vprašanj in on je na vsa odgovoril. Povedal nam je tudi o svoji veri skozi različna obdobja svojega življenja. Skupaj z animatorji smo mu zapeli pesmico in se mu zahvalili za sprejem, saj je zelo obremenjen z delom in dolžnostmi in ni mogel biti z nami ves dan. Kljub temu je zelo miren in ne bi mislili, da se mu mudi. Srečanje z nadškofom je bilo najpomembnejši del obiska.  Sledila je pica za kosilo in po njej ogled mesta Maribor. Pri tem pa se nam je pridružil p. Marjan Kokalj. Videli smo pokrito in odkrito tržnico, reko Dravo, 400 let staro trto in še marsikaj. Meni pa je bila najbolj všeč navijaška trgovina, ker je bila vsa vijolična. Od daleč pa smo videli tudi stadion za tekme.   Tako smo združili prijetno s koristnim. Sijalo je sonce in nam je bilo skoraj vroče v bundah, ko smo se pred peto vrnili v Ljubljano, pa je bilo sivo z mrzlim vetrom.  To je bilo res lepo srečanje s škofom in drugimi duhovniki. Vseskozi nas je spremljal p. Egon, ki nam je pokazal, kje se je šolal, žal pa je  zaradi gripe in viroz precej bodočih birmancev tudi manjkalo. Upajmo, da bomo pri birmi vsi. (Sonja)

Izlet mi je bil všeč, še posebej pa sem užival v druženju s prijatelji. Mislim, da smo veliko novega izvedli in se precej naučili. To izkušnjo bi priporočil vsem. (Jakob)

V soboto, 1.2.2020 smo se birmanci, p. Egon in nekaj animatorjev odpeljali v Maribor k nadškofu, ki nam bo podaril zakrament Sv. birme. Z avtobusom smo se iz oblačne Ljubljane pripeljali v sončen Maribor. Najprej smo se sprehodili do mariborske stolnice, kjer sta nas pričakala tamkajšnji župnik in nadškof. Razkazala sta stolnico in po strmih stopnicah smo se povzpeli tudi na zvonik, kjer je bil zelo lep razgled. Nato je sledil pogovor z nadškofom. Ko smo se mu lepo zahvalili, da si je vzel čas za nas, smo pojedli kosilo. Ker je bilo tako lepo vreme, smo se odpravili na sprehod po središču Maribora. Bilo je zelo toplo. Čakala nas je dolga pot domov, zato smo se hitro odpravili. Ta dan bo zagotovo vsem ostal v lepem spominu. (Ana)

V soboto, 1. 2., smo se birmanci, animatorji in p. Egon odpravili na izlet k nadškofu Lojzetu Cviklu v Maribor. Ko smo prišli na cilj, nam je župnik ene od tamkajšnjih župnij razkazal cerkev in jaslice ter grob Antona Martina Slomška. Povzpeli smo se tudi na vrh 33 metrskega zvonika in si Maribor ogledali iz zraka. Zatem je sledila ura pogovora s škofom v župnišču in kosilo – okoli 15 velikih pic. Ko smo se najedli, nas je bivši kaplan naše župnije, p. Marjan Kokalj, odpeljal na ogled mesta. Videli smo najstarejšo trto na svetu, staro pribl. 400 let (če me spomin ne vara) in izvedeli veliko zanimivega. Domov smo prišli okoli pol pete ure. (Sara)

Zelo lep in prijeten dan, všeč mi je bilo tudi to, da smo lahko bili tudi s tistimi s katerimi nismo v skupini. Gospod nadškof in gospod župnik sta name naredila zelo dober vtis – nadškof je bil poln energije prijazen in zabaven, župnik pa je bil zabaven. Prav tako je name naredil dober vtis tudi gospod duhovnik, ki nam je razkazal Maribor zelo dobro je znal povedati zanimivosti o znamenitostih in Mariboru nasploh. Animatorji so bili tudi zelo prijazni in zabavni. Najbolj pa mi je bilo všeč ,ko smo s prijatelji jedli pico in, ko smo šli na sprehod in se skupaj pogovarjali in zabavali. Seveda gre zahvala tudi p. Egonu, ki nam je vse to omogočil in je bil cel izlet zabaven, družaben, pozoren in prijazen. (Luka)

V soboto, 1.2.2020, smo birmanci obiskali mariborskega nadškofa. Dobili smo se pred župniščem in nato odšli z avtobusom na pot. Na avtobusu smo molili, peli pesmi in se pogovarjal ter si vzeli odmor za svež zrak. Ko smo prišli v Maribor, smo parkirali in se odpravili do stolnice, ki je posvečena sv. Janezu Krstniku. Najprej smo imeli pogovor o blaženem Antonu Martinu Slomšku, slovenskemu škofu in pisatelju, ki je bil Prešernov sodobnik. Potem smo se po stopnicah povzpeli do vrha zvonika (33m). Po malici smo imeli pogovor z g. nadškofom. Veliko smo se pogovarjali o njegovem delu in o birmi.  Za kosilo smo imeli pico, nato pa prosto druženje zunaj. Ogledali smo si znamenitosti v Mariboru, tudi trgovino NK Maribor, kjer je bilo vse, razen predpražnika, vijolične barve. Izvedeli smo veliko zanimivosti o zgodovini Maribora. Ob dveh smo se odpravili do avtobusa in se odpeljali nazaj v Ljubljano. Všeč mi je bilo, da smo se lahko družili tudi s tistimi, s katerimi nismo v veroučni skupini, in ker smo izvedeli veliko novega o delu in življenju nadškofa Alojzija Cvikla, ki se še dobro spomni dela v draveljski župniji, in o zakramentu svete birme. Na koncu smo prejeli tudi svečo, na kateri je narisan Anton Martin Slomšek. (Mia)

Ko smo prišli v Dravlje smo se zbrali na avtobusu, ki nas je že čakal. Ko smo se vsi dokončno zbrali, pa je avtobus odpeljal. Na začetku smo zmolili za srečno vožnjo. Ko smo prispeli, smo parkirali pred mariborskim stadionom, kar zame ni bilo zelo pametno. Potem pa smo hodili do cerkve, kjer nas je čakal nadškof Alojzij Cvikl z mariborskim duhovnikom Markom Veršičem. Najprej nam je razkazal stolnico, kjer je pokopan ANTON MARTIN SLOMŠEK ter nam povedal nekaj o njem. Odšli pa smo pogledat prostor, v katerem je živela družina, ki je sporočala in skrbela da Maribor, ne bi popolnoma zgorel, čeprav je dvakrat malo manjkalo, da bi. Ko smo prišli iz tega prostora, nas je čakala majhna postrežba. Po postrežbi smo se pa dobili z nadškofom. Čas z njim je bil zelo zanimiv, saj smo mu zastavljali vprašanja. Zapomnil sem si svojega in od neke deklice, ki je vprašala kakšen pomen ima med mašo menjanje kapic. Ko je povedal, nam je povedal še vic, ki se je glasil tako: sta dva Bosanca prišla k maši in ko prideta nazaj, ju druga Bosanca vprašata, kako je bilo. Odgovoriti pa jima nista znala, zakaj se gre celo mašo za eno kapo. Potem pa se mu je že mudilo in je odšel. Po odhodu je prišla pica dobro smo se je najedli. Po pici je prišel študentski kaplan p. Marjan Kokalj, ki nam je skoraj do podrobnosti razkazal Maribor tudi trto staro 400 let. A spet se je mudilo in smo se razšli. Ko smo se vrnili, je bil avtobus še vedno kot nov. Potem pa smo se odpeljali. Ko smo prispeli, smo odšli vsak v svojo smer… (Drejc)

Najprej smo prišli v Dravlje in se z avtobusom peljali mimo Domžal, skozi Celje in mimo Slovenske Bistrice do Maribora. Tam smo se prvič srečali z nadškofom pred stolnico Maribora. Potem smo šli v cerkev kjer so nam spregovorili nekaj besed o Antonu Martinu Slomšku in si ogledali cerkveni zvonik in stanovanje na vrhu zvonika. Nato nas je tamkajšnji duhovnik povabil na piškote in sok. Potem smo šli v župnišče in tam nam je nadškof povedal nekaj o sebi potem pa se je ponudil da ga kaj vprašamo. Vsem, ki so ga kaj vprašali je z veseljem odgovoril. Na koncu nam je povedal, da je bil zelo vesel našega srečanja in zato smo mu v zameno dali majhno pozornost. Po pogovoru z nadškofom smo imeli nekaj prostega časa in ta čas smo fantje porabili za košarko. Ker je naš katehet pater Egon vedel, da bomo lačni je naročil pice, zato smo takrat prenehali s košarko in smo odšli noter jest. Po kosilu je bila že toliko ura da smo odšli na ogled mesta. Bilo je zelo lepo saj smo si ogledali reko Dravo, judovski trg, sodni stolp in tržnico. Nato smo se se odpravili proti avtobusu in odšli v Dravlje. (Lovro)

Foto: Matej Zupan