Dragi farani danes obhajamo zahvalno nedeljo, ki nas spominja na preprosto dejstvo, da veliko prejemamo drug od drugega in od Boga. To prejemanje postaja s časom tako samoumevno, da pozabljamo, kaj je dar v vsakdanjem življenju. Res je, da je večkrat zoprno se zahvaljevati za vsako malenkost in vendar se malenkosti nabirajo in postajajo veliki darovi, ki jih mi ne opazimo. Naša župnija sloni na darovih, na ljudeh dobre volje, ki jim ni težko si vzeti čas za katerokoli delo v župnijskem občestvu. Hvala Vam, ker na ta način dajete kozarec vode potrebnim, obiščete bolnega, sprejmete tujca itd… Hvala vsem, ki poskrbite za čiščenje, za lepo petje, za glasbo, za molitev, urejanje prostorov, za liturgijo, za oznanjevanje, za finance, za birokracijo, za dežurstva, zvonjenje, za krašenje, za revne in uboge, za pogostitve, popravljanje itd. Moja zahvala gre vsem in predvsem Bogu, ki nas je poklical, da sobivamo in sodelujemo pri Božjem Kraljestvu.