»… ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus«;
nova maša patra Janeza Gorenca DJ, 05.07.26
Nova maša je (navadno) prva slovesna maša novomašnika v njegovi rojstni župniji. A nova maša ni le nova maša; je praznovanje hvaležnosti. Hvaležnosti Bogu in vsem ljudem vpletenim v življenje in v poklic mladega duhovnika.
To je bila nova maša p. Janeza Gorenca v župniji Dravlje. Praznovanje se je začelo v soboto s sprejemom novomašnika, v nedeljo je sledila nova maša in slavje. V spominu mi ostaja res lepo ozračje (ne glede na vročino) in pa tudi nekaj iz novomašne pridige p. Damjan Ristića, ki je z Janezom živel, delal in ga spremljal med magisterijem (dvemi leti pastoralne prakse) v Jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Poudaril je sporočilo beril in evangelija, kjer je kot glavni pastir, voditelj naših življenj, imenovan Jezus Kristus, katerega nenasilna avtoriteta je čez vse. Pastirstvo ni ukazovanje; je spremljanje, dajanje prostora in vodenje s služenjem, kot je poudaril p. Damjan. Cilj pastirstva pa je pomagati drugim (skupaj) doseči čim večje dobro. Janez Gorenc se je dobro pripravljal in se sedaj na poseben način pridružuje Kristusu v njegovem duhovniškem pastirovanju.
V spominu mi ostajajo tudi ljudje. Ozračje je bilo res sproščeno in veselo. Predvsem mi ostajajo v spominu tisti, ki so delali in pomagali, da je lahko slavje potekalo tako gladko in lepo kot je.
Sam sem iz celotnega slavja dobil vtis, da je bilo zelo dobro. Vse je bilo nekako prav, organizacija, ljudje, predvsem pa dejstvo, da je bil p. Janez Gorenc pred nami in z nami kot duhovnik jezuit. Leto dni sva v Parizu stanovala v isti jezuitski skupnosti. Dobro sem ga spoznal in lahko rečem, da z vsem srcem išče Boga, Jezusa, in poti služenja. To potrjuje s svojim novomašnim geslom: »… ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus« (Flp 3, 19). Prepustimo se p. Jezusu, da nas vsak dan malo bolj osvoji.
– sholastik Urban Gartner, DJ
Običajno v medijih vsako leto prebiramo o tem in onem duhovniku novomašniku. Vsekakor se razveselim, ko izvem za njihovo pogumno odločitev in zavezo. Je pa kljub temu prav poseben občutek, ko novomašnik izide iz tvoje lastne župnije, tako kot se je to zgodilo pri Janezu Gorencu. Kot jezuit je imel za sabo kar deset let, ki jih je posvetil Družbi Jezusovi, tako da ne moremo ravno reči, da je daroval svojo prvo sveto mašo kot rosno mlad, zelen, prestrašen in neveden. Rojen je bil v poznih 80. letih, tako da ima za sabo kar nekaj izkušenj, pogovorov, duhovnih vaj in bivanja v tujini.
Pri patru Janezu mi je všeč njegova pojava, ki ti takoj pusti vtis domačnosti in stabilnosti, njegov glas pa je umirjen, topel in sproščujoč. Njegove pridige, ki smo jih imeli priložnost v preteklosti že slišati, so večkrat prežete z umetnostjo in ščepcem hudomušnosti, ki veje iz njega. Je tudi iskren. Sin ga je po darovani sveti maši v stari cerkvi nedavno pohvalil, da je imel danes res dobro, predvsem pa kratko in jedrnato pridigo, pa je odvrnil: “Nisem imel več kaj povedati.” Strinjam se, zakaj bi dolgovezili, če lahko sporočilo predamo tudi na kratko?
Šranga za patra Janeza se je zgodila dan pred novo mašo in je bila sestavljena iz nalog, ki jih je p. Janez opravil stoično in mirno – voditi spoved, ki ni bila čisto klasičnega tipa, ukrotiti mlade ministrante, ki svojega služenja niso opravljali tako, kot je predvideno ipd.
Nedelja pa se je za patra gotovo začela vsaj v rahlem nemiru in živčnosti, saj ga je čakal trenutek, ko je pred številnim občestvom prvič daroval sveto mašo. Gručica narodnih noš je vzdušju dodala domoljubno noto, zbor mladih pevcev pa je pel slovesno, intonančno točno in radostno, da jih je bilo užitek poslušati. Po sveti maši je sledila pokušina piškotov in vina pod v nebo segajočem mlaju, sproščeni klepet draveljskih vernikov in duhovnikov ni izostal. Patra Egon in Marko, ki sta imela dolge priprave na ta dogodek, sta se najbrž oddahnila, da je šlo vse skoraj kot po maslu, p. Janez pa se je pod okriljem prijateljev jezuitov in celotne draveljske župnije, ki je zadnje mesece zavzeto molila zanj, podal veselemu služenju Cerkvi naproti.
– Andreja Hergula
Foto: Marko Medvešek