Tako se je pesem dvigala v nebesa k dobremu svetemu Miklavžu. Četudi je že starejši in včasih slabo sliši, vedno začuti dobra srca svojih zemeljskih otrok. Tudi letos je slišal njihove molitve, pesmi in dobra dela.

Na predvečer praznika svetega Miklavža smo se spet lahko zbrali pred cerkvijo, kjer sta nas pred pričetkom pričakala ogenj in prijetno vzdušje. Vse je bilo v vzdušju velikega pričakovanja otrok: kdaj pride sv. Miklavž in kako strašni ali ne strašni bodo parkeljni ter ali se jih otroci bojijo. Toda za vhod v cerkev je bilo treba še počakati, saj se je notri vse pripravljalo za igrico. Draveljski mladi so pripravljali sceno, ozvočenje, pater Marko pa je vse spremljal s kitaro, s katero je ob 17. uri tudi začel pripravo na prihod svetega Miklavža. Otroci so ob Markovi kitari ogreli glasilke s pesmijo in klicanjem sv. Miklavža.

Neučakanost polne cerkve otrok je bila velika, zato smo že mislili, da je to to – ogrevanje, po njem pa najpomembnejši svetnik v tem času, sv. Miklavž! Še dobro, da smo patra Marka vsi skupaj spomnili, da je scena pripravljena za to, da si vendarle najprej ogledamo še igrico.

Ta nam je spet pokazala, da so skušnjave vedno prisotne, še najbolj pri telefonih: parklji nas nagovarjajo k temu, da zamenjamo telefone za vse stike v živo in za pristna prijateljstva. Ali se raje odločimo za tisto, kar je lažje ali za tisto, kar je dobro in trajno? Ker pa imajo parklji vsakič zelo dobro konkurenco v prelestnih angelcih, so se otroci odločili, da popravijo pisma in se raje odločijo za dobro, za žive stike in prijatelje namesto telefonov! Za pravo pot se je treba odločati pač vsakič znova.

Po odlično zaigrani igrici so otroci skupaj s starši le priklicali še glavno zvezdo večera – sv. Miklavža, ki je, ko je zagledal topel ogenj, takoj vedel, da je spet pri draveljskih župljanih in njihovih otrocih. Niso manjkali zlata in črna knjiga ter Miklavževi bonboni vsem aktivnim v Dravljah, ki jih ni malo: bomboni za Malo jato, animatorje, katehete … Po toplem Miklavževem pozdravu in pohvalah je četica otrok z risbicami drla k dobremu možu, čeprav so se blizu njega nekaj hoteli šopiriti parklji, vendar je bil Miklavž odločen in neomajen ter jih je pregnal.

Sledilo je fotografiranje, darilca za otroke in nadaljevanje druženja na Rokovem trgu z odločnim čajem, kuhanim vinom ter popečenimi kruhki!

Hvala sveti Miklavž, da vsako leto prihajaš med nas. Hvala, da nam s svojim življenjem in dobrimi deli kažeš pot v nebesa.