KVADRATURA KROGA ALI KAKO BITI ŽUPNIK

Če župnik pridiga dlje kot 10 minut, dolgovezi.

Če govori o zrenju Boga, ni na realnih tleh.

Če spregovori o socialnih problemih, ga vleče na levico.

Če poroča in krščuje vse po vrsti, ne spoštuje zakramentov.

Če postane bolj zahteven, hoče »čisto« Cerkev.

Če je večinoma doma, je odrezan od sveta.

Če obiskuje ljudi, ga ni nikoli v župnišču.

Če se dobro razume z otroki, ima otročjo vero.

Če obiskuje bolnike, ima očitno preveč časa in se ne posveča resničnim problemom.

Če si vzame čas za spovedovanje, je predolg in vsi ga morajo čakati.

Če spoved opravi hitro, ne posluša spovedancev.

Če mašo začenja točno, ima uro, ki prehiteva.

Če mašo začenja dve minuti prepozno, jemlje dragoceni čas vsemu zbranemu občestvu.

Če obnavlja cerkev, meče denar skozi okno.

Če je ne obnavlja, pusti, da vse propada.

Če sodeluje z župnijskim svetom, pusti, da ga vodijo za nos.

Če nima župnijskega sveta, je preveč samosvoj.

Če se rad smeje, je preveč domač z vsakim.

Če zaradi skrbi ali raztresenosti koga ne opazi, je nedostopen.

Če je mlad, nima izkušenj.

Če je star, bi bil že čas, da gre v pokoj.

Le pogumno torej, gospod župnik!

(A pomnite, dragi nezadovoljni župljani: ko bo enkrat župnik umrl, morda ne bo nikogar, ki bi ga nadomestil …).

(iz knjige BOG IMA SMISEL ZA HUMOR)