Včerajšnji katehetski izlet smo začeli zgodaj zjutraj v Dravljah, kjer smo se zbrali pri sveti maši in dan zaupali v prave roke. Po duhovnem “zagonu” smo se odpravili proti Kranjski Gori, kjer nas je že pričakalo prijetno toplo sonce – ravno pravšnje za kavico in seveda nujni mini posladek – rogliček in kremšnite v centru mesta. Ob sladkanju so hitro na plan prišle tudi uganke, ki so pošteno zaposlile naše možgane nekateri bi rekli, da bolj kot sama hoja kasneje.
Pot smo nadaljevali proti Planici, kjer smo pod mogočnimi skakalnicami zamenjali prevoz za t. i. “peš bus” in se podali proti planinski koči v Tamarju. Sprehod skozi gozd, obsijan s sedaj že vročim soncem, čudoviti razgledi na gore ter sproščeni pogovori so poskrbeli, da je pot minila, kot bi mignil – kljub temu da je bila vsaj po občutku kar “neravna ravnina”.
V koči smo si privoščili zaslužen počitek in požirek, obenem pa smo kateheti že zavihali rokave in začeli snovati načrte za prihajajoče katehetsko leto in sicer o tem, kam bomo šli na prvi izlet v novem letu seveda. Ko so bile velike ideje postavljene in energija obnovljena, smo se odpravili nazaj v dolino.
Lakota nas je nato vodila do gostilne Zelenci, kjer smo se okrepčali z odličnim kosilom – takšnim, ki človeku povrne vse moči in morda doda še kakšen korak počasnejši tempo za naprej. Ker smo bili že ravno tam, smo si ogledali še bližnje Zelence in občudovali po dežju malo manj čudovito naravno znamenitost.
Za konec dneva smo se ustavili še pri jezeru Jasna, kjer so najbolj pogumni med nami preizkusili temperaturo vode, ki ni bila ravno poletna. Sprehod ob strugi Pišnice pa nas je nato prijetno umiril pred vrnitvijo domov.
Izlet je bil res čudovit – poln smeha, čudnih slik, iskrenih pogovorov in trenutkov, ki povezujejo. Ob vsem tem pa nas je spremljala mogočna narava, ki človeka vedno znova postavi pred veličastvo Božjega stvarstva in nas spomni, kako veliko lepote nam je podarjene.
Hvala vsem katehetom za ta res lep skupni dan!
Izjave katehetov:
p. Egon: Kremšnite so bile božanske! Tišina, zeleni gozdovi in gore te res napomnijo z Božjo bližino. Hvaležen sem za veselje in sproščenost katehetske ekipe.
Neža: Voda je topla, štruklji odlični, sestra Sabina kamorkoli gremo pozna ljudi, Tamar sploh ni raven, moj pogrinek ima barve.
Zarja: Pot dobra, hrana dobra, družba… zelo dobra!
Janez: Lepa narava in dobri štruklji, kaj rabi človek še več!
p. Marko: Vesel katehetske ekipe, čudovite narave in hvaležen za štiriletno prehojeno pot s katehetsko ekipo.
s. Sabina: Meni ostaja naša povezanost, veselje, preprostost, skupno občudovanje narave, klepeti in Nežin pogum za skok v jezero Jasna.
Katja: Prav res!!!
GALERIJA SLIK:
Besedilo in foto: Katja Čarman Perhoč