24. decembra se je začelo novo jubilejno leto. Kaj točno to pomeni? To katoliško tradicijo poznamo od leta 1300, ko je papež Bonifacij VIII razglasil jubilejno leto. Jubilejna leta poznamo že iz tretje Mojzesove knjige (3 Mz, 25), kjer se je to leto zgodilo vsakih 50 let in so bili sužnji osvobojeni, dolgovi odpuščeni, ko se ni sejalo ampak pustilo, da zraste samo tisto, kar naravno zraste, ko ni bilo trgatev in podobno. Dandanes se je ta koncept prilagodil za duhovno prenovo in odpuščanje grehov.
V katoliški cerkvi so bila nato jubilejna leta tudi na 25 let, ne več samo na 50, vmes pa so bila tudi izredna jubilejna leta. Zadnjo izredno jubilejno leto je bilo leta 2015-2016. Samo med jubilejnim letom se odpro Sveta vrata (Porta sancta) v bazliki sv. Petra v Vatikanu, ki so sicer od notri zazidana, in romarji hodijo skozi ta vrata, da sprejmejo posebne milosti. Leta 2015 pa je papež Frančišek omogočil, da se jubilejna vrata postavijo tudi v škofijah in dekanijah po svetu, da ni potrebno romanje v Rim. Če se spomnite, so bila recimo vrata v ljubljanski stolnici tudi sveta vrata, kot tudi vrata v nekaterih drugih cerkvah po Sloveniji.
Če le imamo možnost in priložnost, izkoristimo to leto za obisk Rima, da doživimo, izkusimo in smo deležnih milosti, ki jih ponuja jubilejno leto.
Tokratno redno jubilejno leto bo potekalo pod geslom »Romarji upanja«. O logotipu:
Logotip sestavljajo štiri stilizirane figure, ki predstavljajo človeštvo s štirih koncev sveta. Druga drugo podpirajo, kar kaže na solidarnost in bratstvo, ki morata združiti narode, zadnja figura pa objema križ. Slednje ni le znamenje vere, ampak tudi upanja, ki ga ne smemo nikoli opustiti, saj ga potrebujemo vedno, še posebej pa v trenutkih največjih stisk.
Koristno je opazovati valove, ki so pod njimi in se gibljejo, kar kaže, da življenjsko romanje ne teče vedno v mirnih vodah. Pogosto osebne preizkušnje in svetovni dogodki klic k upanju narekujejo z večjo intenzivnostjo. Zato je treba podčrtati spodnji del križa, ki je podaljšan in se spreminja v sidro, kjer gospoduje valovom. Kot vemo, se sidro pogosto uporablja kot prispodoba upanja. Sidro upanja je namreč v pomorskem žargonu ime za rezervno sidro, ki ga plovila uporabljajo za nujne situacije, da bi stabilizirala ladjo med nevihto.
Ne spreglejmo dejstva, da podoba kaže, kako romanje ni stvar posameznika, ampak skupnosti, ki ima rastočo dinamiko in vse bolj teži h križu. Križ nikakor ni statičen, ampak je tudi ta dinamičen, saj se sklanja k človeštvu, kot da mu gre naproti in ga ne pušča samega, temveč mu ponuja gotovost prisotnosti in varnost upanja. Na koncu je v zeleni barvi jasno viden moto jubileja 2025, Romarji upanja.