Jaz sem DOBRI PASTIR (Jn 10, 11-16)

14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, 15 kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. 16 Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. 17 Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. 18 Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

V Jezusovem času so ljudje dobro poznali pastirje. Pastir je varoval ovce, jih vodil na varno, hranil, jih iskal, če so se izgubile, in bil pripravljen tvegati svoje življenje, da jih zaščiti pred nevarnostjo. Ko Jezus reče: »Jaz sem dobri pastir«, pove nekaj zelo pomembnega: On skrbi za ljudi tako, kot najbolj ljubeč pastir skrbi za svoje ovce.
Pastir je poznal vsako ovco posebej – po glasu, gibanju, izgledu, ovce pa so poznale pastirjev glas in mu zaupale. Jezus s tem pove, da vsakega človeka pozna po imenu, pozna naše srce, strahove, želje, rane, in želi, da tudi mi spoznamo njega, da mu zaupamo in ga poslušamo. To je osebni odnos, ne samo pravila ali tradicija – odnos ljubezni in zaupanja.

Jezus pravi, da za svoje “ovce” (nas ljudi) ni pripravljen dati samo časa ali truda, ampak vse svoje življenje. S tem napoveduje svojo smrt na križu, kjer se daruje iz ljubezni in ne iz prisile. In poudari, da njegova smrt ni poraz ali naključje, ampak dar, popolnoma svobodno dejanje ljubezni. Jezus ne izgubi življenja – on ga poda, ker želi rešiti človeka.

• Jezus vsakega pozna po imenu, vodi, varuje in išče izgubljene.
  Za svoje »ovce« bi dal – in je dal – življenje.

Sporočilo: Jezus nas ljubi osebno in nas nikoli ne pusti samih.

Besedilo: Katja Čarman Perhoč
Foto: Gašper Remškar