Draveljske jaslice 2024 z naslovom »Odprl je usta in jih učil!”
Lanske jaslice so bile zelo bogate in si je bilo težko ogledati vse prizori in ob njih razmišljati. Ker prizori niso vezani na božični čas, si jih bomo v rubriki “Duhovno ob draveljskih jaslicah” postopoma podrobneje pogledatli in se ob njih ustavili – vsak teden bomo razmišljali ob enem od prizorov.
7.) O MILOŠČINI, MOLITVI in POSTU
Jezus uči, da res dobro življenje pride iz tesnega odnosa s Stvarnikom vesolja ter da je prejetje Božje ljubezni največji smisel človeškega življenja. Pravičnost je v tem, da dajemo to ljubezen naprej drugim.
V tistem času pa je javno izražanje predanosti Bogu, povečalo tvoj ugled med ljudmi. Zaradi tega je veliko ljudi svoj odnos z Bogom spremenilo v predstavo. Jezus pa pravi, da naj ne delamo pravičnih del pred ljudmi, zato, da bi se pred njimi dokazali, saj je pomembno le odobravanje in vrednost, ki nam jo daje Nebeški Oče.
O miloščini
»Glejte, da svoje pravičnosti ne boste izkazovali pred ljudmi, da bi vas videli, sicer ne boste imeli plačila pri svojem Očetu, ki je v nebesih. Kadar torej daješ miloščino, ne trobi pred seboj, kakor delajo hinavci po shodnicah in ulicah, da bi jih ljudje hvalili. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« (Mt 6, 1-4)
Ko dajem, dajem zato, da promoviram sebe?
Če dajemo iz želje po prepoznavnosti je bolje, da dajemo na skrivnem, kjer drugi ne vidijo naših dobrih del. Dajajmo pa z veseljem in radostjo, saj je takšen tudi karakter našega Boga. Z dajanjem v javnosti ni nič narobe, ampak, če v srcu prepoznamo kanček želje po dokazovanju, raje dajajmo na skrivnem. Modrost, ki jo Bog z veseljem daje, nas bo vodila, kdaj dajati na skrivaj in kdaj pred očmi sveta.
O molitvi
»In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh;
in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;
in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega.
Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Mt 6, 5-15)
Navada judovskega ljudstva je bila, da so se ob določenih delih dneva ustavili, kjer so bili tisti trenutek in si vzeli čas za molitev. Tudi Jezus je bil predan molitvi, a je svaril naj bomo previdni, saj lahko molitev na javnih trgih in polnih ulicah postane strategija za iskanje javnega odobravanja in poviševanja. In kar nekaj ljudi je to tudi izkoriščalo, tako da so se ob pravem času znašli ravno na najbolj polni tržnici, kjer so lahko vsi občudovali njihovo »predanost« Bogu in jih zasuvali s slavo. Vendar Jezus predlaga še drugo možnost. Ko molimo, pojdimo v sobo in zaprimo vrata, ker Bog vidi na skrivnem. S tem lahko preverimo tudi svoje namene, zakaj sploh molimo, saj se pokaže kateri so prav takrat, ko nas nihče ne gleda. Seveda pa ni narobe, če molimo tudi z drugimi, saj je tudi Jezus molil sam in s svojimi učenci.
(O BOGU)
Oče naš, ki si v nebesih,
Molitev je napisana v množini, Bog je naš oče, ki je v nebesih
posvečeno bodi tvoje ime.
Najprej slavimo Boga, ker nas rešuje, ker je zvest svojemu imenu. Bog nas posvečuje, da se njegovo ime proslavi.
Pridi tvoje kraljestvo.
Ves čas ga iščimo in se zavzemajmo zanj, saj prinaša pravičnost, mir in veselje Duha.
Zgôdi se tvoja volja
Božja volja, ne moja. Mi naj bi jo izpolnjevali zaradi ljubezni in iz svobode, ne pa zaradi dolžnosti.
kakor v nebesih tako na zemlji. (POVEZUJOČA VRSTICA- poveže Boga in ljudi)
Tempelj je stičišče med nebesi in zemljo in danes smo to mi, kot tempelj Svetega Duha in še bolj kot Cerkev.
(O LJUDEH)
Daj nam danes naš vsakdanji kruh;
Daj nam to kar dejansko fizično in materialno potrebujemo.
Daj nam kruh življenja, kar je Jezus sam.
In daj nam Božje besede, ki je duhovni kruh
in odpústi nam naše dolge,
Ni treba, da si popoln, da prideš k Bogu, saj nam odpušča naše grehe.
kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;
Jezus želi, da živimo s čisto vestjo in brez zamer.
in ne vpelji nas v skušnjavo,
Bog omogoča preizkušnjo, skušajo pa nas naša lastna poželenja.
temveč reši nas hudega.
Hudiča, padlega svet in nas samih.
O postu
»Kadar se postite, se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa se ti postiš, si pomazili glavo in umij obraz. Tako ne boš pokazal ljudem, da se postiš, ampak svojemu Očetu, ki je na skritem. In tvoj Oče, ki vidi na skritem, ti bo povrnil. (Mt 6, 16-18)
Post je način molitve s celim telesom. S tem, ko se vzdržimo svojih fizičnih potreb (hrane, pijače …), povabimo Boga, da nas sreča v teh naših potrebah. Vendar tudi post lahko postane način, kako se postavljamo pred ljudmi, zato Jezus predlaga, da ljudem okrog sebe ne pokažemo, da se postimo.
Niti dajanje miloščine, niti molitev, niti post niso slabe stvari same po sebi, ampak naj bodo res narejene za Boga, saj naj bi bil naš cilj, kot Jezusovi učenci, da poznamo in smo poznani od Boga.
