Draveljske jaslice 2024 z naslovom »Odprl je usta in jih učil!”

Lanske jaslice so bile zelo bogate in si je bilo težko ogledati vse prizori in ob njih razmišljati. Ker prizori niso vezani na božični čas, si jih bomo v rubriki “Duhovno ob draveljskih jaslicah”  postopoma podrobneje pogledatli in se ob njih ustavili – vsak teden bomo razmišljali ob enem od prizorov.

6.) O PRISEGI, MAŠČEVANJU in LJUBEZNI DO SOVRAŽNIKA

Konfliktom v odnosih se ne moremo ogniti. Celo z družino, prijatelji in najbližjimi je težko ves čas ostajati v miru, kaj šele z našimi nasprotniki, ki iščejo nemir in razprtije z nami. Kjer so ljudje, tam so nestrinjanja in to velja za danes in za čas v katerem je živel Jezus.

O prisegi

»Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu svoje prisege! Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.« (Mt 5, 33-37)

V Jezusovem času je prisega veljala, kot obljuba Bogu, da boš to za kar si prisegel tudi naredil. Vendar je veliko ljudi druge varalo s tem, ko so prisegali pri Božjem templju, ne pa pred Bogom, zato se prisege niso bili dolžni držati. Prelomljene obljube pa so vodile v občutek prizadetosti in nezaupanje. Zato Jezus reče, da je bolje, da ne prisegamo pri Bogu in Božjih stvareh in ne zlorabljamo Božjega imena za manipuliranje z drugimi. Želi, da smo iskreni ljudje, ki se držijo svoje besede tudi če ne prisegajo.

O maščevanju

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.« (Mt 5, 38-42)

Oko za oko, zob za zob.

Recept za maščevanje, ki se ne konča. Prvotno je bil to zakon iz postave, ki naj bi preprečeval maščevanje. Jezus pa gleda naprej od tega in nas spodbuja, naj bomo ljudje, ki nam je bolj mar za mir, kot za odškodnino. Poda tri konkretne primere iz njegove kulture:

• Klofuta po desnem licu je bila simbol nadvlade, s tem, ko ponudiš še desno lice, prisiliš sočloveka, da te udari z odprto desno dlanjo oz. z udarcem, ki je bil namenjen ljudem, ki so si bili enakovredni. Torej ga prisiliš, da te udari kot sebi enakega.
• Samo najbolj krut človek, bi v tistem času sočloveku vzel njegov plašč, saj se je čez noč uporabljal kot odeja s katero si se grel. Zato so nadrejeni po navadi od podrejenih zahtevali majico. Jezus pa želi, da njihova brezobzirnost šokira ljudi v bližini, zato reče, da naj poleg svoje majice podrejeni sleče še svoj plašč, da se razgalijo pred ljudmi in ne skrivajo pod plaščem, ampak pokažejo, da se jim godi krivica.
• Rimski vojaki so lahko od kogarkoli zahtevali, da je mogel nesti njihov tovor 1 miljo daleč, kar je bilo ponižujoče in zelo nevarno. Jezus spodbudi, da pojdi z njimi 2 milji, saj pri drugi milji pokažeš, da greš prostovoljno z njimi in te v to nihče ni prisili. Tako te ne morejo več obravnavati, kot sebi podrejenega, ampak kot sebi enakega – sočloveka.

Ljubezen do sovražnikov

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Mt 5, 43-48)

Zapoved iz spisov se je glasila: ljubi svojega sočloveka. Vendar je veliko izraelcev k tej zapovedi pripisala še svojo: in sovraži svojega sovražnika. Jezus jasno nasprotuje temu, ko reče, naj molimo in ljubimo svoje sovražnike. Pravi mir je mogoč le takrat, ko vsakega človeka obravnavamo kot neskončno vrednega in ljubljenega v Božjih očeh.

Na koncu nas kliče k temu, da smo popolni, da smo ljudje, ki delajo za mir in gojijo iskreno ljubezen do vseh.