Draveljske jaslice 2024 z naslovom »Odprl je usta in jih učil!”

Lanske jaslice so bile zelo bogate in si je bilo težko ogledati vse prizori in ob njih razmišljati. Ker prizori niso vezani na božični čas, si jih bomo v rubriki “Duhovno ob draveljskih jaslicah”  postopoma podrobneje pogledatli in se ob njih ustavili – vsak teden bomo razmišljali ob enem od prizorov.

5.) O JEZI, PREŠUŠTVU in LOČITVI (Mt 5, 27-31)

O jezi

»Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹ (nespametnež), bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.« (Mt 5, 21-26)

Kako so lahko umor, jeza in zmerjanje enako škodljivi?

Jezus  v tem delu nagovora želi izpostavit, da ne gre za samo dejanje, ampak da so vsi le zunanji izraz nečesa globljega – ali nam je človek zraven nas vreden, dragocen in cenimo njegov obstoj, ali ne. Umor je skrajen način, kako nekdo pokaže, da življenje drugega ni pomembno. Ampak tudi jeza in nepotrpežljivost do drugih in sebe izkazujeta, da drugega ne vidimo, kot neizmerno dragocenega. Vsako takšno dejanje lomi naše odnose in pušča resne posledice. Vsakič, ko ponižujemo bližnjega nismo pošteni do njega. Jezus pa nas spodbuja, da vsakega vidimo, kot dragocenega in da smo do njega pravični, torej v njem prepoznavamo in se obnašamo da njega, kot do ljubljenega človeka, ki mu je Bog vdihnil življenje.

O prešuštvu

»Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v peklensko dolino. In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi célo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.« (Mt 5, 27-30)

Jezus tu ne naslavlja občutka, ko ti je nekdo preprosto všeč, ampak govori o tistem dolgem zastrašujočem pogledu, ki drugega spremeni v objekt, ki obstaja zgolj zato, da poteši tvoj lastni užitek. Vsakič ko to naredimo, sočloveka oropamo njegovega dostojanstva, ki mu ga je podeli Bog, pa čeprav držimo roke pri sebi in se drugega sploh ne dotaknemo. Jezusu to vzame zelo resno in to poudari z nazornimi posledicami, saj ve, da so lahko posledice previsoke. Ljubezen je nekaj čudovitega, ampak če nas vodi v to, da onečastimo podobo človeka dano od Boga, začne v naših odnosih povzročati razpoke in nas uničuje.

O ločitvi

»Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list. Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.« (Mt 5, 31-32)

V Jezusovem času so le možje lahko odslovili ženo, zaradi opravičljivega razloga. Tu pa je prihajalo do nesoglasji med izraelskimi učitelji, saj so nekateri trdili, da jo lahko odslovi le v primeru prešuštva, drugi pa, ko ni več zadovoljen z zakonom oz. zaradi česarkoli, kar je vodilo v množične zlorabe. Jezus se tu postavi na stran žena in jasno pove, da če se razvezan mož, ki se je razvezal le zaradi nezadovoljstva, ponovno poroči z drugo, prešuštvuje, saj je še vedno v zavezi s prvo ženo in posledično povzroči, da je ona v prešuštni zavezi. Božja podoba zakona pa je obratna. Dva predstavljata Božjo ljubezen in živita kot eno, brez prekinitve zaveze, saj tudi Božje zaveze z njegovim ljudstvom ni mogoče preklicati.