IZPOVEDOVANJE VERE – 1. del

Povej naprej!

Kratka razmišljanja v postnem času smo naslovili IZPOVEDOVANJE VERE. Razmišljanja bodo pripravljale različne skupine v župniji oz. njihovi predstavniki.

 

 

 

 

 

 

Apostolska veroizpoved (poznate jo tudi kot krajšo obliko veroizpovedi) je starodavna krstna veroizpoved rimske Cerkve. Nicejsko-carigrajska veroizpoved, (daljša oblika) pa je sad dveh vesoljnih cerkvenih zborov (leta 325 ter leta 381) in je skupna vsem velikim Cerkvam Vzhoda in Zahoda, Obe, Apostolska in Nicejska, se začenjata z besedo VERUJEM: »Verujem v enega Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje.«

Ta trditev je najpomembnejša in je izvir vseh drugih resnic o človeku in svetu ter vsega življenja vsakega verujočega Vanj. Verovati v enega samega Boga terja: spoznavati Božje veličastvo; živeti v zahvaljevanju; zanesti se na Boga tudi v nesrečah in nadlogah; priznavati dostojanstvo vseh ljudi, ustvarjenih po Božji podobi; v dobro uporabljati ustvarjene stvari.

Osrednja skrivnost naše vere pa je skrivnost presvete Trojice. Krščeni smo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. V veri izpovedujemo tudi vero v Jezusa Kristusa, ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen iz Device Marije.

Naš Božji hram se imenuje Cerkev Kristusovega učlovečenja. Kaj pomeni beseda učlovečenje?

Božji sin je po delovanju Svetega Duha v naročju Device Marije postal človek. Vera v učlovečenje je temeljno znamenje naše vere. Verujemo, da je pravi Bog in pravi človek in naš brat, ne da bi prenehal biti Bog, naš Gospod.

Ko bomo danes izpovedovali vero, še posebno skrbno z razumom in s srcem izrekajmo te temelje naše vere.


Besedilo za ŽPS pripravila Marinka SVETINA

Prejšnji prispevek
VABILO NA 2. DDV (2012/13): SLEPA ULICA BREZ KONCA: O OBNAŠANJU V PROMETU
Naslednji prispevek
O LJUDSKI POBOŽNOSTI KRIŽEVEGA POTA