Taize Ljubljana Esm 2023 je bil kar velik projekt, za celo Slovenijo, med drugim tudi za našo župnijo. Dodeljeno nam je bilo namreč kar 155 romarjev. Slednji so potrebovali prostor za spat, zajtrke, animiranje zjutraj, novo leto… Veliko v glavnem.
Poleg vsega napora in neprespanih noči mi od te izkušnje najbolj ostaja občutek skupnosti. To, da smo kot župnija skupili skupaj, naredili nekaj dobrega. Neskončno sem hvaležen za našo župnijo, našo enotnost. Za vse. Od gostiteljev, ki so romarje sprejeli v svoje tople domove, do župljanov, ki so kaj pripravili za pod zob, do Jezuitov, ki so poskrbeli za versko podlago, do animatorjev, ki so s svojimi delovnimi rokami močno prispevali h kvaliteti in organizaciji samega dogodka. Čeprav je na trenutke zgledalo kot da dela ne bo zmanjkalo, sem nadvse hvaležen Bogu, da sva se z Mukijem odločila, da bova imela ta Taize čez. Hvaležen sem, da nama je pomagal, naju vodil ter svojo dobroto in ljubezen oznanjal po romarjih in župljanih, ki so vsi pripomogli k lepoti tega dogodka. Bogu hvala!
Sebastjan Perovnik

Vtisi od Evropskega srečanja mladih, so fenomenalni. Spoznal sem mnogo novih prijateljev iz tujine, vsak mi je po svoje pri srcu. Verjetno se mi je za vedno vpisal v spomin festival narodov, kjer so ljudje iz drugih narodov pripravili tudi naše starše, da so plesali in se iskreno zabavali ter smejali. Kaj takega, kar si niti v sanjah ne bi mogel predstavljati. V spomin so se mi tudi zapisali prizori zadnjega dne, ko sem po pohvalah vse dojel, da je bila to ena od lepših izkušenj v življenju in da sem lahko del te, sem kar počaščen. Vesel sem tudi, saj sem začutil povezanost naše Cerkve, a zdaj je pa to treba samo še ohranjati.
Matej Muki Vukina

Spodaj je nekaj vtisov gostiteljev:

Radi spoznavamo nove ljudi in smo z družino z veseljem gostili mlad par iz Francije. Bila je neprecenljiva izkušnja za vse nas. Otroka sta se z navdušenjem igrala in pogovarjala z gostoma v angleščini, skupaj smo se smejali, si izmenjali različne poglede, misli in se v tem času močno povezali. Mlajši sin je imel poseben rojstni dan, ko smo mu na zadnji dan leta zapeli v kar treh jezikih. Hvaležni smo za čas, ki smo ga preživeli skupaj. Ohranjali bomo našo povezanost in se z veseljem srečali še kdaj.
Katja Jarc z družino

Pred samim dogodkom, o Evropskem srečanju mladih nisem vedela veliko. Slišala sem le nekaj malega od prijateljev, a ne dovolj, da bi me to pritegnilo in bi si želela izvedeti več. Potem pa sem čisto mimogrede zasledila, da so gostitelji nujno potrebni in da se jih potrebuje res veliko. Pa sem si rekla, zakaj pa ne. Zatem pa je takoj prišlo milijon skrbi: Kje bodo spali? Kaj naj jim kuham? Kaj naj naredimo s ključi? Kaj če nas ne bo doma? Kaj če res ne bodo v redu? Ampak sem svoje skrbi zaupala v Božje roke in nestrpno pričakovala tisti četrtek zvečer. Ko sem dobila klic neznane številke, se mi je v grlu nabral cmok, v glavi pa sem si ponavljala: “Prosim naj bodo v redu!”. Pa sta res bili. V svoj dom sem sprejela dve Avstriki iz Gradca. Starejšo in zelo prijetno redovnico in mlajšo študentko, ki je po dveh dneh odšla, pridružila pa se mi je še ena študentka, ki je prišla kasneje. Vsako jutro smo se zbujale res zgodaj (vsaj zame je 7. ura zjutraj med prazniki prezgodaj), pozajtrkovale (doma smo se trudili, da jim ponudimo čim bolj tradicionalne slovenske jedi) in se odpravile na jutranje molitve v župnijo. Potem smo se poslovile in se videle šele zvečer. Takrat so mi polne vtisov razlagale kaj vse so doživele, kaj jim je bilo najbolj všeč in me prosile še za kakšen nasvet. Občudovala sem kako preprosti ljudje so in kako ne pričakujejo veliko ter so zelo hvaležni za vse kar sem jim dala. V teh štirih dneh smo iz tujcev postale prijateljice. In vse to se je lepo zaključilo v ponedeljek na skupnem kosilu. Ko smo se lahko pogovarjale že o vsem , ko smo se smejale internim hecom, ko sem jih lahko predstavila širši družini kot prijateljice. Ravno zato je bilo slovo težje, ampak smo se poslovile v veri, da se, sploh ker je Gradec tako blizu, še kdaj srečamo in obiščemo. Izkušnja gostiteljstva me je naučila ogromno. Kako odpreti dom in srce popolnemu neznancu, s katerim po vrh še ne govoriš istega jezika. Ali pa kako zaupati v dobro ljudi. In to, da je potrebno res malo (tudi samo 2 kvadratna metra), da nekoga osrečiš, mu pomagaš. In si želim, da bi znala to uporabiti ne le na Taizé srečanju, ampak tudi v svojem vsakdanjem življenju: v družini, med prijatelji, v župniji, v mestu. (In se že veselim, da spoznam, kako je še na drugi strani, naslednje leto v Estoniji).

Nika Novak

Letos smo imeli priložnost priprave srečanja ter gostiteljstva romarjev na svojih domovih. Srečanje se je začelo 28.12 romarje smo čez dan sprejemali, jim ponudili malico in z njimi poklepetali. Nekateri so nam tudi ponudili nekaj domačih specialitet. Naslednji dan smo mladi iz župnije v novi cerkvi pripravili taizejsko molitev za vse romarje in župljane, ki so se je želeli udeležiti. Romarji so vedno radi sodelovali pri molitvah ter prebirali dele v svojih jezikih in s tem popestrili doživetje. Tudi naslednje dni smo imeli molitve, v nedeljo so se udeležili župnijske svete maše. Skupaj smo praznovali tudi novo leto. Ob petju taizejskih spevov smo poromali do šole montessori in tam med molitvijo pričakali novo leto. Sledila je pogostitev za katero so dobrodušno poskrbeli župljani ter festival narodov za katerega je vsak narod pripravil točko. Skupaj smo plesali, peli in se učili nove igre, čas je mineval kar prehitro in vsi smo bili presenečeni, da je že konec.

Rahela Demšar

Najbolj me je presenetila njihova odprtos do druge kulture ter nihova spoštljivost, saj namreč niso vsi katoličani, veliko jih je bilo tudi protestantov. Srečanje in tudi ljudje mi bodo ostali v lepem spominu. Poslednji teden leta 2023 sva jutra in večere preživljala v pisani druščini mladih z vse Evrope. Luca (GER), Maria (IT), Karlo (IT), Zofia (UK, PL) in Martina (HR) nama ostajajo v spominu po svoji odprtosti in pogovorih, ki so se med nami pletli med skupnimi zajtrki in ob večerih, tekom katerih smo odkrivali tako razlike kot podobnosti v naših družinah, kulturi in običajih ter doživljanju vere.

Nina & Gregor Žitko

Mednarodna romarska maša ob zaključku taizejskega srečanja mladih:

Foto: Marko Medvešek