Vzeti svoj križ in tako hoditi za Jezusom

Trajajoče velikonočno veselje in slovesna poletna praznovanja z vrhuncem v kronanju Kraljice nebes bi lahko povzročili, da v naši notranjosti podoba Križanega zbledi ali se pozabi, podobno, kot je bila skrita v prvih stoletjih krščanstva. Toda ko je prišel čas, se je križ zopet pojavil, zasvetil je v nebesih, spodbudil iskanje zakopanega in pozabljenega lesa ponižanja, ki je kmalu postal znamenje rešenja, simbol vere in prepoznavni znak verujočih. Vsako leto znova, ko ga Cerkev vnovič dvigne pred našimi očmi, nas spomni na Gospodov izziv: Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj (Mr 8,34). Pri tem vzeti svoj križ pomeni hoditi po poti pokore in odpovedi … Hoditi za Odrešenikom pomeni pustiti se pribiti na križ …

Odrešenik je šel pred nami po poti uboštva. Vse dobrine nebes in zemlje so bile njegove, vendar zanj niso predstavljale nevarnosti; lahko jih je uporabil in kljub temu ohranil popolnoma prosto in nenavezano srce. Vendar je on vedel, da je malo verjetno, da jih bo človek lahko tako posedoval, da jim ne bo podlegel niti bil z njimi zasužnjen. Zato se je sam odpovedal vsemu in nam s svojim zgledom – bolj kot z besedami – pokazal, da samo kdor ničesar ne poseduje, poseduje vse. Njegovo rojstvo v hlevčku, njegov beg v Egipt sta že nakazala, da Sin človek nima, kamor bi glavo naslonil. Prav tako mora vsak, ki hodi za njim, vedeti, da tukaj nimamo stalnega bivališča. Globlje ko to začutimo, bolj bomo goreči v prizadevanju za prihodnost in bolj nas bo osrečevala misel, da je naša domovina v nebesih. 

Sv. Terezija Benedikta od Križa (+1942), Edith Stein, je bila nemška filozofinja in spreobrnjenka iz judovstva, ki je postala karmeličanka. Umrla je v taborišču Auschwitz.