Razvezano na zemlji in razvezano v nebesih

Zahvaljujemo se ti, Bog, za tvojega ljubljenega otroka Jezusa Kristusa, ki si ga poslal k nam kot Rešenika in Zveličarja sveta in je od tebe neločljiva Beseda, po kateri si vse ustvaril in v kateri imaš veselje. Iz nebes si ga poslal pod srce deviške žene, kjer je bil spočet in postal meso in se razodel kot tvoj Sin, rojen iz Svetega Duha in deviške matere. Izpolnil je tvojo voljo in ti zbral sveto ljudstvo, tako da je razširil svoje roke, ko je trpel, da bi tiste, ki so verovali vate, o

Tisti, ki so tukaj na zemlji imeli priložnost doživeti vsaj malo nadnaravnega veselja, bi morali biti zmožni, da si oblikujejo mnenje o tem, kako bo v nebesih. To pa je nekaj, kar lahko doživi vsak. Dovolj je, da gre k sveti spovedi dobro pripravljen, z iskrenim srcem, globokim obžalovanjem storjenih grehov in trdno odločen, da bo v svojem življenju spremenil, kar je treba spremeniti. Tako bo občuteno doživel takšen mir in srečo, da so v primerjavi z njima vsi bežni in kratkotrajni užitki tega sveta kakor odvratno trpinčenje. Vsakdo naj pride in naj dobro pripravljen prejme Jezusa v svetem zakramentu; naj si nihče ne privošči predolgo ostati v grehu, temveč naj ga gre nemudoma oprat. Vsak naj dobro spolnjuje svoje obveznosti, naj pogosto pošilja svoje ponižne molitve Božjemu prestolu, zlasti na priprošnjo brezmadežne Marije. Prav tako naj k svojim bližnjim pristopa z ljubečim srcem, naj sprejema vsakršno trpljenje in težave v večjo Božjo slavo. Naj delo dobro vsem, vključno s sovražniki, samo iz ljubezni do Boga in ne zato, da bi ga ljudje častili ali se mu zahvaljevali. Tedaj bo lahko vsak spoznal, kakšen je preizkus nebes, in bo našel mir in srečo celo v revščini, trpljenju, nesreči in bolezni.

Takšen preizkus raja je obenem zanesljiva predpodoba naše večne blaženosti. Res je, da za uspešno doseganje obljubljene sreče ni enostavno osvojiti in ohranjati takega samonadzora, kot smo ga opisali zgoraj, toda spomnite se, da ga tisti, ki zanj ponižno in vztrajno prosijo Brezmadežno, zagotovo dosežejo, kajti ona ne more zavrniti naših in Gospod Bog ne more zavrniti njenih prošenj. 

Kakor koli, vsi bomo zelo kmalu natančno spoznali, kako bo v nebesih. Čez sto let zagotovo nihče izmed nas ne bo več hodil po tej zemlji. Toda kaj je sto let v primerjavi s tem, kar nas čaka? In kdo bi rad čakal še toliko let? Kmalu bomo torej dospeli, a pod pogojem, da bomo na prehod pod varstvom Brezmadežne dobro pripravljeni. 

Sv. Maksimilijan Kolbe  (+1941), minorit je s pomočjo tiska in radia na Poljskem in Japonskem širil pobožnost do brezmadežne Device Marije. Umrl je kot mučenec v Auschwitzu.