Božja beseda za 32. NEDELJO MED LETOM.

Dragi bratje in sestre!

Na nekem cerkvenem praznovanju nekje na Štajerskem se je veseli druščini pridružil tudi domači župnik. Ko so po nekaj kozarcih dobrega vina že malo popuščale zavore, je nekdo od navzočih pristopil k ‘fajmoštru’ in veselo priznal: »Gospod župnik, kak je lepa ta naša katoliška vera!«

Hotel je izraziti svoje veselje nad tem, da se tudi kristjani znajo veseliti življenja. Podobno želim tudi vsakomur od nas. Veselimo se vsega dobrega, kar nam Gospod daje na poti življenja in mu posebno na današnjo zahvalno nedeljo izražajmo svojo hvaležnost. Ne le za tolike čudovite sadove zemlje, ampak za vse neštete milosti, ki jih prejemamo. Celo za skrivnostne težke trenutke v našem življenju smo Bogu lahko hvaležni kot takrat, ko po nevihti z novim pogledom znamo bolj ceniti lepoto sonca. Ali kot po prestani bolezni bolj cenimo zdravje. Ste kdaj pomislili, da zdravja nikoli ne bi tako cenili, če ne bi bili kdaj tudi bolni? Ali ni ravno v tem skrivnostni smisel tudi bolezni – da nas nečesa dragocenega nauči? Bi si v tem smislu upali se zahvaliti celo za bolezen?