Učitelj, h komu naj gremo?

Ena izmed antifon na praznik Svetega Rešnjega telesa, ki jo je sestavil Sv. Tomaž Akvinski, vsebuje izraz: “Obujamo spomin njegovega trpljenja.” Evharistija je spomin Gospodovega trpljenja. Je srce zmage …

Božji glas odmeva v ušesih Cerkve, kakor so govorila prerokova usta: Nikar se ne boj, saj sem te odkupil … in vedno bom priše, da te bom rešil (prim. Iz 43, 1). Bodite močni in pogumni, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi, kajti Gospod, tvoj Bog, hodi s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil … Nikar se ne boj in se ne plaši! (5 Mz 31, 6.8).

Spomin na Božje odrešenje, na razdaljo, ki smo jo že prehodili, daje moč za pot, ki je pred nami. S svojim spominom Cerkev pričuje o Božjem odrešenju. Ne boj se jih! Le spomni se, kaj je Gospod, tvoj Bog, storil faraonu in vsemu Egiptu: velikih preizkušenj, ki so jih videli tvoje oči, in znamenj in čudežev, močne roke in iztegnjenega lakta, s katerimi te je izpeljal Gospod, tvoj Bog! Tako bo storil Gospod, tvoj Bog, vsem ljudstvom, ki se jih bojiš (5 mz 7,18-19). Izvoljeno Božje ljudstvo je bilo v puščavi preizkušano. Bog jih je vodil kakor oče vodi svojega sina. Naš Bog je ljubosumen na naš spomin nanj. Tako ljubosumen, da ob najmanjšem znaku kesanja postane usmiljen, upoštevajoč zavezo, ki jo je s prisego sklenil s tvojimi očeti (5 Mz 4,31).

Kdor pa izgubi zgodovinski spomin, se nujno zateče k malikom. Češčenje malikov je neizogibna kazen za tiste, ki pozabljajo, in pelje v suženjstvo: Kadar ob obilju vsega ne boš z veseljem in radostnim srcem služil Gospodu, svojemu Bogu, boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje Gospod (5 Mz 4, 25-31). Samo spomin nam omogoča, da odkrijemo Božjo navzočnost v svoji sredi in nam to pomaga do spoznanja, da vsak poskus iskanja rešitve mimo Boga pelje v češčenje malikov.

Papež Frančišek je bil za Petrovega naslednika izvoljen leta 2013.