Deležni veselja Marije Magdalene

Ko sem se zjutraj zbudila, je moja duša takoj zahrepenela po Jezusu, zato sem se nemudoma odpravila, da ga poiščem. Zdelo se je, kot da je bila od svojega Najvišjega Dobrega ločena dolga leta. Želela sem si, da bi mu takoj zapela, toda ni še prišla ura, ko je božanski učitelj dovolil svoji ubogi Magdaleni, prevzeti od ljubezni, da sliši njegov ljubeči glas, četudi dobri Jezus ne odlaša predolgo s trenutkom srečanja. Moja jutranja molitev ta dan je bil prav suha, četudi je bila duša polna miru in spokojnosti. Je pa moja duša močno zablestela, ko mi je predstojnica dala neko pismo, v katerem je bila prisrčna podobica Jezusovega prikazanja Mariji Magadaleni. Gospod je uporabil ta preprost način, da se razodene moji duši in da se ji da občutiti. Zdelo se je, kot da mi s svojo božansko ljubeznivostjo Očeta in ljubečega Žemnina sporoča: Mir s teboj. Ne boj se. 

Kako malo je Jezusu potrebno, da bi se z vso lepoto svoje ljubezni razodene duši, nad katero ni motečih oblakov, ki bi prikrivali pogled na to božansko Sonce. Beseda, slišana mimogrede; pogled na cvet ali na katero koli drugo stvar; lepe sanje, pesem … Vse lahko razodeva Boga, navzočega v vseh rečeh, ki izražajo njegovo lepoto, moč, veličino in predvsem njegovo neskončno dobroto. Velikokrat me je že ptičje petje navdalo z občutki Božje navzočnosti. Kako žalostna, nezadovoljna in nesrečna je duša, ki ne vidi Boga v vseh rečeh in ji vse stvari ne govorijo o Bogu ali ne pokažejo njegove ljubezni ali je ne navdajo z njegovo navzočnostjo in ji ne dajo slišati njegovega glasu. Če bi se to godilo meni, ne bi zdržala; življenje bi bilo neznosno.

Popoldne sem bila vesela, ko sem vnovič zaslišala besede Gospodovega služabnika, ki me vedno potolažijo: “In jaz te odvežem tvojih grehov …” Tako je mojo dušo Jezusova kri, potem ko jo je oprala, pripravila za čisto in pristno veselje velikonočne nedelje. 

Povedala vam bom o nekem prijetnem pripetljaju, da boste lahko videli, kako malo je potrebno ustrezno naravnani duši, da izkusi čisto veselje. Ena izmed sester je na našem vrtu izoblikovala majhen prizor, v katerem je Jezus prikazan v trenutku izhoda iz groba. Ne morete si predstavljati, kako prijetno presenečenje je bilo za sestre in koliko veselja jim je to prineslo. In ko smo v tihoti tiste noči odprle svoja usta, da bi zapele, si ne morete predstavljati, s kakšnim veseljem in tolažbo sem ponavljala odpev: Gospod je res vstal, aleluja. To je predpodoba radosti, ki nas čaka ob zori večne velike noči s svojo nenehno in večno alelujo. 

Častitljiva s. Marija Magdalena od evharističnega Jezusa (+1960), italijanska pasijonistka, je cenjena duhovna pisateljica.