Zakaj Sin človek nima, kamor bi glavo naslonil?

Najboljša eksegeza o blagru uboštva je samo Kristusovo življenje. Sv. apostol Pavel v svojem Pismu Korinčanom piše: Poznate namreč milost našega Gospoda Jezusa Kristusa, kako je zaradi vas postal ubog, čeprav je bil bogat, da bi vi po njegovem uboštvu obogateli (1 Kor 8,9) … “Prevzel je nase materialno uboštvo, da bi nas obogatil duhovno,” razlaga sv. Tomaž Akvinski. On ni prišel zato, da bi ljudem prinesel bogastvo v smislu zemeljskih dobrin, temveč zato, da bi iz nas naredil Božje sinove in hčere ter dediče večnega življenja. Kristusovo uboštvo zaznamuje predvsem konkretn, eksistencialni vidik, ki ga spremlja od rojstva do smrti. 

Sv. Angela Folinjska je o Odrešenikovem uboštvu zapisala zelo pretresljive vrstice: “To uboštvo ima tri vidike … Kristus je vzor prve stopnje najpopolnejšega uboštva s svojo izbiro, da živi revno in da bo reven, brez vsakršnih zemeljskih posest

i. V lasti ni imel ničesar: bil je brez hiše, njive, vinograda, dragocenosti, denarja … Sprejel je pomanjkanje, lakoto, žejo, mraz, trdo delo, revščino in stisko. Prav tako ni sprejemal ničesar dragocenega in prefinjenega. Druga stopnja uboštva je bila ta, da je hotel ostati ubog kljub svoji neskončni moči, modrosti in slavi.”

Sv. Gregor iz Nise kli

če: “Ali je sploh kakšna večja oblika uboštva za Boga, kakor je uboštvo služabnika? Kaj je lahko večja ponižnost za Kralja stvarstva kakor ta, da deli z nami našo ubogo naravo?” Kristusovo uboštvo se v svojem najvzvišenejšem smislu ne izraža s tem, da je bil reven (kar je lahko sad prisile ali dediščine), temveč s tem, da je sam hotel postati ubog iz ljubezni, da bi s tem obogatil druge … Vsak dar je zlasti dragocen takrat, ko je izraz samoodpovedi, ko nekdo samega sebe prikrajša za to, kar podarja. In Božja Beseda se je na edinstven način odpovedala svojim božanskim bogastvom, da bi lahko postala kakor eden izmed nas. Božje uboštvo je v tem oziru izraz njegove agape, njegovega bistva, ki je ljubezen.

Kapucin br. Raniero Cantalamessa, kardinal, je papeški pridigar že pod tretjim papežem