Družinska kateheza Dravlje na duhovnem odmiku v Hiši kruha
17. – 19. april 2026
Družine družinske kateheze Dravlje smo v septembru začele naše četrto skupno (katehetsko) leto. Letos se srečujemo v dveh skupinah: ločeno družine z izključno predšolskimi otroki in družine, ki imamo vsaj enega šolarja. Na skupni vikend – duhovni odmik v Hiši kruha – pa smo se odpravili vsi skupaj. Glavna tema našega vikenda, ki je tudi naša letošnja osrednja tema, je bila Jakobova zgodba. P. Egon je Jakobovo pot zelo posrečeno interpretiral: pot spreobrnjenja v odraslega moža.
V četrtek pred vikendom smo imeli skupno srečanje, na katerem smo s pomočjo svetopisemskega odlomka o Jakobovih sanjah (1 Mz 28,10-22) začeli tudi mi razmišljati o obiskih Boga v naših življenjih, v naših družinah.
V petek smo vikend začeli z večerjo in večerom za družine, na katerem smo prisluhnili kratki katehezi, ki jo je pripravil Matic, in nagovoru p. Egona. Sledila so izjemno lepa, raznolika in navdihujoča pričevanja družin, ki so s pomočjo fotografij podelile, kakšnih Božjih milosti in dotikov so že bile deležne.
Pozno zvečer – po uspešnem uspavanju otrok – smo se srečali starši, ki smo najprej prisluhnili nagovoru p. Egona o molitvi, zatem pa smo si podelili, s čim in kakšni prihajamo ter kakšna imamo pričakovanja, pa tudi pred čem mi ‘bežimo kot Jakob’.
Sobotno in nedeljsko jutro smo začeli s kratkim družinskim slavljenjem in jutranjo molitvijo, nato pa smo se razdelili po skupinah.
Starši smo prisluhnili prvemu od treh glavnih nagovorov p. Egona. Osvetlil nam je odlomek o Jakobovih sanjah ter nas spomnil, kako neizmerno dragoceni in ljubljeni smo v Božjih očeh. Sledil je čas za osebno molitev in razmišljanje. Pred kosilom smo se starši zbrali pri podelitvi.
Predšolski in šolski otroci so se zaposlili s knjižicami/pobarvankami z Jakobovo zgodbo. Šolarji so imeli katehezo, med katero so prav tako prisluhnili razlagi odlomka o Jakobovih sanjah. V kapeli so imeli čas za molitev in v naravi priložnost, da so ‘šli v puščavo’.
Po kosilu smo imeli veliko igro za družine, s pomočjo katere smo spoznavali leta, ki jih je Jakob preživel pri svojem stricu Labanu (1 Mz 30,25-43). Naš cilj je bil, da smo Jakobovo drobnico pomnožili (s pomočjo uspešno opravljenih nalog) ter ovce in koze zamenjali za kamele. Pomagali smo mu, da je obogatel. Z nami je sodeloval Jakob, ki je pike, lise in maroge na drobnici množil, oviral pa nas je strašni Laban, ki se je (poleg otrok) najbolj vživel v svojo vlogo.
Popoldan je sledil drugi del po skupinah. P. Egon je starše ob odlomkih o Jakobovem rojstvu (1 Mz 25,19-34) in Jakobovi zvijači ter Izakovem blagoslovu (1 Mz 27,1-45) povabil v premišljevanje o grehih – brez obsojanja – ter nam ponudil, da jih odložimo pri sveti spovedi.
Šolarji so nadaljevali s katehezo ter razmišljali o Jakobovem maziljenju kamna in tudi sami mazilili kamne, ki so jih našli, kar jim je pomagalo razumeti, da je to zunanji znak, namenjen spominjanju na srečanje z Bogom.
Razgreti od sonca in polni vtisov smo se (vsaj malo) umirili pri sveti maši, po večerji pa nas je čakalo prav posebno presenečenje: zaigran odlomek Jakobovega boja z Bogom/angelom (1 Mz 32,23-33). Tokrat je v vlogi Jakoba blestel Matic in zaigrano se je otrok močno dotaknilo. Po večerni molitvi so šli otroci spat … Starši pa smo se zbrali ob pričevanju Jerneje in Aleša, ki sta spregovorila o odpuščanju.
Tudi zadnji dopoldan smo dodobra izkoristili. Starši smo s p. Egonom poglobili razmišljanje o odpuščanju in notranjem spreobrnjenju ob odlomku Jakobove sprave z Ezavom (1 Mz 32,2 – 33,17). Zadnji sklop osebne molitve ter razmišljanja smo zaključili s podelitvijo med zakonci.
Otroci so se pripravljali na sveto mašo: v dveh skupinah so pripravili dramatizacijo evangelija. Po sveti maši in kosilu smo se še zadnjič zbrali in pred slovesom razkrili svoje skrite prijatelje. Eden izmed ciljev vikenda je bil tudi ta, da se družine (in posamezniki) bolje spoznamo med sabo … In s pomočjo pozornosti, opazovanja in zanimanja za naše skrivne prijatelje smo to z lahkoto dosegli.
V veliki hvaležnosti za rodoviten in čudovit vikend, poln iskrenosti, smeha, topline, petja in pesmi, navdihov, ranljivosti, odprtosti, toplega sonca, miru, sprehodov med polji, molitev, razmišljanj, objemov, solz, nasmehov, razigranosti, ganjenosti, prevzetosti, zgodb, pisem, Božje bližine in Svetega Duha smo se poslovili in se na svoje domove vrnili drugačni.
Iskrena in velika hvala našemu župniku p. Egonu za vse nagovore in osebne podelitve.
Hvala hvala hvala animatorjem Neži, Zarji, Aljažu in Rut za vašo energičnost, srčnost in predanost pri varovanju naših mladičkov, ki je veliko več kot to: hvala za vaš zgled!
Hvala vsem družinam za odprtost in zaupanje, gorečnost in pripadnost, da skupaj hodimo in iščemo poti k Njemu.
Hvala dobremu in ljubečemu Bogu!
Besedilo: Valentina Pavlič
Foto: Valentina P., Andrej
