Družinska kateheza Dravlje na duhovnem odmiku v domu Matere Tereze v Ilirski Bistrici
25. – 27. september 2026
Družine družinske kateheze Dravlje smo v septembru začele naše peto skupno (katehetsko) leto. Tudi letos se srečujemo v dveh skupinah: družine z izključno predšolskimi otroki in družine, ki imamo vsaj enega šolarja. Na skupni vikend – duhovni odmik – pa se tradicionalno odpravimo vsi skupaj. Najraje imamo vikend konec septembra, saj povezani in s skupno izkušnjo v nadaljevanju leta lažje gradimo. Tako je celo leto bolj rodovitno.
Glavna tema našega vikenda, ki je tudi naša letošnja osrednja tema, je bila Jožefova zgodba.
V petek smo vikend začeli z večerjo in večerom za družine. Najprej smo prisluhnili katehezi ob odlomku o Jožefovih sanjah (1 Mz 37,1-11). S pomočjo besedila smo naštevali dejstva ter ugibali nenapisano. Družine smo se letos predstavite tako, da je vsak posameznik povedal, kakšna je njegova edinstvenost oziroma izjemnost v družini. Od učinkovitosti in organiziranosti do nežnosti in razigranosti: celo paleto najrazličnejših osebnostnih značilnosti smo nanizali.
Pozno zvečer – po uspešnem uspavanju otrok – smo si starši podelili, s čim prihajamo na vikend, v luči teme pa smo odprli tudi vprašanje odnosa oziroma odnosov s sorojenci.
Sobotno in nedeljsko jutro smo začeli z družinskim slavljenjem in jutranjo molitvijo, nato pa smo se razdelili po skupinah.
Starši smo prisluhnili prvemu od treh nagovorov p. Egona. Osvetlil nam je odlomek o Jožefovih sanjah ter nas povabil, da smo se tudi sami spomnili naših sanj (pričakovanj/želja) ob najinih začetkih. Po času v tišini in molitvi sva se zakonca srečala ter skupaj napisala vizijo najinega zakona.
Predšolski otroci so se zaposlili z barvanjem Jožefovega plašča. Zatem so z animatorkama uživali v sončnem dnevu na vrtu in na igralih.
Šolarji so imeli z Maticem katehezo: nadaljevali so pogovor o Jožefovih sanjah ter ob zabavni vaji skupaj razmišljali, kako nas Bog gleda in že danes vidi ves človekov potencial.
Po kosilu smo imeli veliko igro za družine: Jožefovi bratje so očetu Jakobu prinesli raztrgan, umazan in okrvavljen Jožefov plašč, češ da so ga raztrgale divje zveri. Jakob jim ni verjel, zato je družine poslal, da poiščejo sledi in ugotovijo, kaj se je z Jožefom zares zgodilo. Na vsaki od šestih postaj so družine po uspešno opravljeni nalogi dobile en namig. V zadnjem delu je bilo posebej razburljivo, saj so nam Jožefovi bratje oteževali delo in nas lovili. Vsi smo se pošteno razmigali, nasmejali in zabavali. Dobili pa smo tudi vse namige in ugotovili, da so bratje Jožefu slekli plašč, ga vrgli v vodnjak in ga potem prodali trgovcem, ki so potovali v Egipt.
Popoldan je sledil drugi del po skupinah. P. Egon je s starši ob zgodbi Jožefa v vodnjaku odprl temo o konfliktih – med nama, med mano in starši, mano in sorojenci ter med mano in otroci. Ob bogatih iztočnicah smo sami razmišljali o konfliktu v odnosu, ki je za nas trenutno najbolj aktualen.
Šolarji so nadaljevali s katehezo o Jožefovem plašču. Razmišljali so, kaj so divje zveri v njihovih življenjih in s čim si svoje plašče umažejo, raztrgajo. K patru Egonu so šli z raztrganimi in umazanimi plašči. Po blagoslovu in/ali spovedi pa so se v kapelo vračali s sijočimi plašči in očmi.
Razgreti od sonca in polni vtisov smo se zbrali pri sveti maši, a razigrani otroci nam niso dovolili, da bi se zares umirili.
Po večerji nas je čakala kateheza, ki so jo za nas pripravili šolarji. Pokazali so nam, kaj so se dopoldne pogovarjali z Maticem ter nam predali pomembno sporočilo: bistveno je, kako nas gleda Bog (in ne, kako na nas gledajo drugi).
Po skupni večerni molitvi so se predšolski otroci odpravili spat, šolarje pa je čakala še nočna pustolovščina. Pridružili so se trgovcem in Jožefu na poti v Egipt – po temi, zgolj v soju sveč.
Ko so zaspali tudi šolarji, smo se starši zbrali v kapeli ob katehezi, v kateri smo naša srca in pogled usmerili k Jezusu (prepoznali smo ga v Jožefu, ki je svojim bratom nesel kruh), saj je sledila adoracija.
Tudi zadnji dopoldan smo dodobra izkoristili. Starši smo prisluhnili zadnjemu nagovoru p. Egona o Jožefovem plašču – o naši identiteti. Spraševali smo se, kdo sem v očeh drugih/v svojih očeh/v Božjih očeh? Zadnji sklop osebne molitve ter razmišljanja smo zaključili s podelitvijo.
Medtem so predšolski otroci Jožefov plašč dodatno okrasili. Tako kot starši so tudi šolarji v zadnji katehezi utrdili zavedanje, da so ljubljene hčere in sinovi ter razmišljali, kaj dela njihov plašč posebej lep. Nato so se pripravljali na sveto mašo: fantje so zavzeto pripravili dramatizacijo evangelija, dekleta pa uvode, prošnje in zahvale.
Nedeljsko sveto mašo smo imeli kar pod brajdami – obsijani s toplim jesenskim soncem in Božjo milostjo, kakor cel vikend!
Po kosilu smo se še zadnjič zbrali in pred slovesom pregledali, kaj vse smo doživeli.
Tekom celega vikenda smo bili pozorni drug na drugega – opazovali smo, v čem je edinstvenost ljudi okoli nas ter posameznike nominirali. Vsak je vsaj za nekaj trenutkov nosil Jožefov pisan plašč in bil posebej viden.
Iskrena in velika hvala našemu župniku p. Egonu za vse nagovore in osebne podelitve.
Hvala hvala in še enkrat hvala animatorkama Ivani in Miji, ki sta se nam prvič pridružili na vikendu. Odlično sta se znašli in očarali četico otrok in brezskrbnih staršev!
Hvala našemu animatorju Aljažu, ki je zgled in pravi veliki brat našim fantom!
Hvala vsem družinam za odprtost in zaupanje, gorečnost in pripadnost, da skupaj hodimo in želimo biti blizu Njemu.
Hvala dobremu in ljubečemu Bogu za rodoviten in čudovit vikend!
Besedilo: Valentina Pavlič
Foto: Valentina P.,
