p. Lojze Bratina – zlatomašnik

Rojen je bil v Stomažu v Vipavski dolini leta 1942. V Družbo Jezusovo je vstopil leta 1958 v Zagrebu. Filozofijo in teologijo je študiral v Zagrebu, na Dunaju, v Rimu, v Quebec Cityu in v Clevelandu. V mašnika je bil posvečen v Logu pri Vipavi leta 1971. Njegovo novomašno geslo se glasi Samo svojo ljubezen in milost mi daj … V Rimu je leta 1975 doktoriral iz teologije pri mentorju Vladimirju Truhlarju. Večne zaobljube je opravil decembra 1977. Od leta 1987 do leta 1995 je bil provincial. Nato je bil župnik v župniji Dravlje in ima glavne zasluge za zgraditev draveljske cerkve Kristusovega učlovečenja. Kot ustanovitelj Župnijskega zavoda Dravlje je poskrbel za izdajo preko 50 knjig verske vsebine. V letih 2012-17 je živel v skupnosti sv. Jakoba v Ljubljani in imel sledeča poslanstva: sodelovanje v dejavnosti uršulink v Hiši kruha pri Sv. Duhu, predavanja, vodenje Založbe Dravlje, Apostolat molitve in pastoralna pomoč Skupnosti krščanskega življenja. Leta 2017 se je vrnil v jezuitsko skupnost Ljubljana Dravlje, od 2019 mu z oskrbo pomagajo v domu sv. Katarine v Mengšu.

P. Bratina se je ukvarjal s teološko mislijo, ki je zaznamovala obdobje po drugem vatikanskem koncilu, in dejavno prispeval k razvoju slovenske teologije. S članki je sodeloval v revijah Znamenje, Bogoslovni vestnik, Kristjanova obzorja, Cerkev v sedanjem svetu in analiziral razvoj teološke misli v pokoncilski Cerkvi. Hkrati se je p. Bratina ukvarjal tudi s poezijo, ki jo je zaznamoval dialog med literaturo in duhovnostjo. P. Bratina razlaga krščanstvo, ki nagovarja človeka v njegovem mističnem doživljanju – tudi sredi ateističnega okolja: spraševal se je, kako lahko v svetu, ki ideološko zavrača vsakršno transcendenco, govorimo o Bogu.