Na 16. nedeljo med letom, 18. julija ob 10. uri bo zlata maša p. Lojzeta Bratine, nekdanjega provinciala slovenskih jezuitov (1987-1995) in dolgoletnega draveljskega župnika(1986-1987 in 1995-2011).
Sveto mašo bo mogoče spremljati tudi preko LED zaslona zunaj, na trgu – če bi se zgodilo, da vsi ne bi mogli v cerkev (prenos pa bo tudi preko župnijskega YouTube kanala). Nabirka pri zlati maši bo namenjena zlatomašniku. Po maši smo vsi povabljeni na pogostitev in srečanje z zlatomašnikom na Rokovem trgu. Zaradi te pogostitve in druženja odpade sveta maša ob 11.30 (bodo pa še ob 6.30, 8.30 in 19.00).
Slovesnost svete maše bo potekala ob upoštevanju vseh trenutnih higienskih ukrepih, da se prepreči širjenje corona-virusa.
p. Lojze Bratina – zlatomašnikRojen je bil v Stomažu v Vipavski dolini leta 1942. V Družbo Jezusovo je vstopil leta 1958 v Zagrebu. Filozofijo in teologijo je študiral v Zagrebu, na Dunaju, v Rimu, v Quebec Cityu in v Clevelandu. V mašnika je bil posvečen v Logu pri Vipavi leta 1971. Njegovo novomašno geslo se glasi Samo svojo ljubezen in milost mi daj … V Rimu je leta 1975 doktoriral iz teologije pri mentorju Vladimirju Truhlarju. Večne zaobljube je opravil decembra 1977. Od leta 1987 do leta 1995 je bil provincial. Nato je bil župnik v župniji Dravlje in ima glavne zasluge za zgraditev draveljske cerkve Kristusovega učlovečenja. Kot ustanovitelj Župnijskega zavoda Dravlje je poskrbel za izdajo preko 50 knjig verske vsebine. V letih 2012-17 je živel v skupnosti sv. Jakoba v Ljubljani in imel sledeča poslanstva: sodelovanje v dejavnosti uršulink v Hiši kruha pri Sv. Duhu, predavanja, vodenje Založbe Dravlje, Apostolat molitve in pastoralna pomoč Skupnosti krščanskega življenja. Leta 2017 se je vrnil v jezuitsko skupnost Ljubljana Dravlje, od 2019 mu z oskrbo pomagajo v domu sv. Katarine v Mengšu. P. Bratina se je ukvarjal s teološko mislijo, ki je zaznamovala obdobje po drugem vatikanskem koncilu, in dejavno prispeval k razvoju slovenske teologije. S članki je sodeloval v revijah Znamenje, Bogoslovni vestnik, Kristjanova obzorja, Cerkev v sedanjem svetu in analiziral razvoj teološke misli v pokoncilski Cerkvi. Hkrati se je p. Bratina ukvarjal tudi s poezijo, ki jo je zaznamoval dialog med literaturo in duhovnostjo. P. Bratina razlaga krščanstvo, ki nagovarja človeka v njegovem mističnem doživljanju – tudi sredi ateističnega okolja: spraševal se je, kako lahko v svetu, ki ideološko zavrača vsakršno transcendenco, govorimo o Bogu. |