Vsako leto 2. februarja, to je 40 dni po prazniku Jezusovega rojstva, praznujemo svečnico, praznik Jezusovega darovanja v templju. Na ta praznik pa redovnice in redovniki praznujejo tudi svoj praznik, dan posvečenega življenja. Letošnje geslo za ta dan je: “Skupaj na poti v Duhu.”
V ljubljanski nadškofiji bomo obhajali ta dan popoldne ob 15. uri v draveljski župnijski cerkvi, vse skupaj pa bo tudi neposredno prenašano preko spleta. Prenos bo mogoče spremljati na župnijskem youtube kanalu.
Najprej bo polurna molitev pred Najsvetejšim, sledila pa bo sveta maša z obredom obnovitve zaobljub. Vse skupaj bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore
Župnijske svete maše v sredo bodo po prazničnem urniku, se pravi ob 7.00, 17.00 in 19.00.
Na uvodu v mašo na ta dan se nahaja blagoslov sveč, zato vas vabimo, da jih prinesete s seboj, za bolj pozabljive pa bomo nekaj sveč pripravili tudi na vhodu v cerkev.
|
V Katoliški Cerkvi 2. februarja praznujemo Jezusovo darovanje v templju ali svečnico. Prvotno ime praznika je bilo Marijino očiščevanje, kajti po Mojzesovi postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj, tam darovati in se tako »očistiti«. Temu predpisu se je podredila tudi Marija, Jezusova mati. Ona je Jezusa spočela in rodila deviško, zato je obred očiščevanja ni obvezoval, vendar se mu je podvrgla. Kakor v vsem, se je tudi v tem pokazala za Gospodovo deklo in izpolnila Božjo postavo. Zapis o tem dogodku se v Svetem pismu nahaja v Lukovem evangeliju. Spomin na ta dogodek je prva Cerkev v Jeruzalemu obhajala že ob koncu 4. stoletja. Praznovanje je bilo zelo slovesno: obsegalo je procesijo, pridigo in mašo, sprva pa še ni imelo posebnega imena. Ko se je praznovanje širilo, je ime dobilo po srečanju s starčkom Simeonom in Ano v jeruzalemskem templju. V ljudskem praznovanju je stopilo v ospredje proslavljanje Kristusa, ki ga je Simeon v svojem hvalospevu imenoval »luč v razsvetljenje poganov«. Na besede starčka Simeona se sklicuje starodavni bogoslužni običaj blagoslavljanja sveč, ki se razvije v procesijo s svečami. O tem obredu poroča znamenita romarica Silvija v svojem spisu s konca 4. stoletja, ki se nanaša na Jeruzalem. Za Rim poročilo o tem obredu in procesiji iz ene cerkve v drugo obstaja iz časa papeža Sergija I. (687–692). Po obredu blagoslavljanja sveč »je praznik znan kot svečnica oziroma praznik luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave,« piše slovenski etnograf Niko Kuret (1906–1995). Cerkev, ki je na ta dan uvedla blagoslov sveč in obhod z gorečimi svečami, je upoštevala človeško naravo in starodavno izročilo; šego je povzdignila v svet nadnarave, v cerkven obred: v njem je »luč« prispodoba Mesija, ki »razsvetljuje človeštvo«, mu razodeva smisel sveta in življenja. |
