Miha Žužek (1923 – 2008)

Rodil se je 29. septembra 1923 v župniji Ljubljana – Sv. Peter v družino petnajstih otrok, med katerimi so štirje bratje stopili k jezuitom, štiri sestre pa so postale misijonarke. V Družbo Jezusovo je vstopil 3. oktobra 1941, mašnik je postal po končanih filozofsko-teoloških študijah 22. avgusta 1951 v Zagrebu. Večne zaobljube je dal 2. februarja 1959 v Ljubljani pri sv. Jakobu. Leta 1963 je slovenske jezuite kot predstojnik Slovenskega distrikta DJ popeljal na pot samostojnosti in bil mnogim mladim fantom zgled jezuitskega poklica. Leta 1964 je jezuitsko skupnost iz izgona na Bogenšperku popeljal v novo skupnost v Borovnici, kasneje pa je deloval tudi v Ljubljani v Dravljah in pri sv. Jakobu. Bil je vsestransko nadarjen predstojnik, vzgojitelj, organizator, pridigar, voditelj raznih skupin, predavatelj, pisatelj, graditelj, planinec, šahist itd.

Njegovo duhovniško delo je izrazito pastoralnega značaja. Sodeloval je pri pomembnih premikih v slovenski Cerkvi: pri ustanavljanju novih župnij v Mariboru (Radvanje) in Ljubljani (Dravlje), pri začetkih študentske pastorale (skupina Maranatha), duhovnih vaj za mladino (npr. Tedni krščanskega življenja v Logu pod Mangartom ali v Srednji vasi v Bohinju), gibanja za družine in za življenje, centra Betanija; pri ljudskih misijonih, teoloških tečajih za študente in izobražence (kasneje Nikodemovi večeri), tečajih za govorništvo ter v različnih pastoralnih svetih v ljubljanski škofiji in v slovenski Cerkvi. Bil je med pobudniki šole za zakon, ustanovil in vodil je veliko zakonskih skupin, bil je tudi urednik revije Cerkev v sedanjem svetu.

Odmevno je tudi njegovo pisateljsko delo. Svojega sorodnika, bengalskega misijonarja br. Franceta Drobniča DJ je predstavil v knjigi Misijonar pod Himalajo. Izdal je več šmarničnih beril. Knjiga Kristjanov dan je doživela tri izdaje. Svoje duhovno-filozofske misli je razvijal v knjigah Četrta dimenzija, Božja beseda je živa, Vzvalovana bit, V Njem živimo, Sredi vsega, Vabilo na večni ples in 100 slapov. V visoki starosti se je naučil uporabljati računalnik in v pričakovanju smrti napisal knjigo Končno zorenje.

Umrl je 14. maja 2008, in sicer v domu za ostarele duhovnike Mane nobiscum (lat. Ostani z nami) na Trnovem v Ljubljani.